Citirano določilo 9. člena ZIZ-I se nanaša na uporabo procesnih določb zakona in omogoča vodenje vseh postopkov po enotnih pravilih. Posledice, ki jih določa navedena novela pa se nanašajo le na tista procesna dejanja strank, ki so opravljena po uveljavitvi navedene novele. Drugačna razlaga bi privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
Za peto toženko predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo – rok za priglasitev stroškov – relativna kršitev določb pravdnega postopka – plačilo predujma za izvedensko delo
Sodišče izvedenca ni opozorilo, da mora povračilo stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer bo to pravico izgubil. Le če bi njegovo zahtevo zavrnilo, bi storilo procesno kršitev. Tako pa je ravnalo pravilno, ko mu je odobrilo rok za priglasitev stroškov.
Izdelava izvedenskega mnenja, njegova pisna dopolnitev ter zaslišanje izvedenca na naroku predstavlja enoten dokaz, pri čemer predujem za njegovo izvedbo bremeni tisto stranko, ki je izvedenca predlagala.
Za presojo, kateri Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih uporabiti, je odločilen čas njihove priglasitve in ne čas postavitve izvedenca.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sklepčnost začasne odredbe – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost – objektivna nevarnost – sodni preudarek
Navedb v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče dopolnjevati po izdaji sklepa o začasni odredbi. Takšno razlago zahteva tolmačenje 270. člena ZIZ, ki predpisuje pogoje, ki jih mora upnik verjetno izkazati že v predlogu za izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070018
OZ člen 619, 641, 642. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 286, 286/1.
dokazno breme – razpravno načelo
Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki bi svoje breme lahko ponovno prevalila na tožečo stranko bodisi z direktnim dokazovanjem nasprotnega ali pa z dokazovanjem trditev o izključujočih ali izpodbijajočih dejstvih. Ker je tožena stranka, kljub dokaznemu uspehu tožeče stranke, vztrajala pri pavšalnih ugovorih, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da svojega dokaznega bremena ni izpolnila.
predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost – odvetnik – izbrisana družba – družbeniki izbrisane družbe
Pritožnika, ki sta sama vložila predlog, pa nista niti zatrjevala, da ima kateri od njiju opravljen pravniški državni izpit. Ker torej pritožnika po zakonu nimata pravice sama vložiti predloga za obnovo postopka zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njun predlog nedovoljen.
Predloga za obnovo ni vložila tožena stranka kot gospodarska družba, saj je bila ta po skrajšanjem postopku izbrisana iz sodnega registra, temveč njena družbenika kot pravna naslednika. Formalno predpostavko za obravnavo predmetnega predloga tako predstavlja njuna postulacijska sposobnost in ne poslovna sposobnost tožene stranke.
Zavarovanec ima v primeru, da je uveljavil pravico do pokojnine po določbah ZPIZ-1, se reaktiviral in nato ponovno uveljavil pravico do pokojnine, dve možnosti, ali uveljavlja ponovno odmero pokojnine ali pa uveljavlja, da se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča za obdobje zavarovalne dobe, dopolnjene v času ponovnega zavarovanja.
odvzem poslovne sposobnosti – začetek učinkovanja odločbe – stroški postopka
Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja, ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka. Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Nepravilen je zaključek, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, saj ni bilo upoštevano, da je bil postopek izveden predvsem v interesu nasprotne udeleženke.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe (kot nepopolne, brez navedbe zahtevka), saj jo je tožnica skladno s pozivom dopolnila, pa tudi sicer se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva lahko zahtevek, ki ni zadostno opredeljen, opredeli najkasneje do konca poravnalnega naroka oz., če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 24, 25. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 40.
solidarnostna pomoč - sodno varstvo
Solidarnostna pomoč predstavlja prejemek iz delovnega razmerja. Terjatev iz tega naslova je tako imenovana čista denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja s tožbo pred delovnim sodiščem. Predhodni postopek pri delodajalcu ni predpisan. Četudi delodajalec v takšnem postopku zahtevo za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči zavrne, to ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu
Mnenje komisije o obstoju podlage za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti ne dokazuje, da je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ker se mnenje nanaša le na vprašanje, ali delodajalec ne more izvršiti dolžnosti, ki mu jo nalaga ZPIZ-1 v 101. členu, torej ali delodajalec utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu.
Toženka je pokojninsko dobo, plačo, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevala po podatkih iz matične evidence. V delu, v katerem je tožnik dokazal, da je bilo dejansko stanje drugačno, kot je izhajalo iz podatkov v matični evidenci, je sodišče prve stopnje to upoštevalo in skladno s tem odločilo, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v višjem znesku.
prekinitev postopka - poslovna sposobnost - pravdna sposobnost - pravni interes - zavrženje pritožbe
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost stranke ni razlog za prekinitev postopka. Ne glede na to pa tožnikova pritožba zoper takšno odločitev (ki ni v tožnikovo škodo) ni dovoljena, saj tožnik zanjo ne izkazuje pravnega interesa.
prekluzija - prvi narok za glavno obravnavo - grajanje procesnih kršitev - neopravičen izostanek z naroka
Po prvem naroku za glavno obravnavo lahko stranke predlagajo nove dokaze in navajajo nova dejstva le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da je razvrščanje v določeno kategorijo invalidnosti pravno vprašanje, pravilno (ne glede na to, da je sodna izvedenka menila, da je pri tožnici podana II. kategorija invalidnosti) ugotovilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti, saj njena delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za več kot 50 %.
Četudi pri ugotavljanju pokojninske osnove niso bili upoštevani vsi dohodki, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tožnik ne more doseči ponovne odmere pokojnine, o kateri je bilo odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo. V tem primeru tudi toženec ni zavezan, da obnovi postopek po uradni dolžnosti.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
ZOFVI člen 5.a, 14, 48. ZSPJS člen 3, 3.a. ZDR člen 204.
vzgoja in izobraževanje - plača - dokončna odločba
Za odločitev v sporu, v katerem tožnica zahteva plačilo višje plače, kot je bila določena z odločbami tožene stranke(osnovne šole) in kot jo je v spornem obdobju prejemala, je bistveno le, da so postale odločbe o določitvi plače dokončne in pravnomočne, ker jih tožnica ni izpodbijala.