škoda - predhodna odredba - objektivna nevarnost - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve
Nenastanek škode ni pogoj za izdajo predhodne odredbe. Kot je bilo navedeno, je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkazana verjetnost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Pri tem pa zadostuje izkazan obstoj objektivne nevarnosti in ne subjektivne.
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi izvedlo dokaze, ki jih je tožena stranka konkretno in substancirano predlagala, zaključilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da so bili pri plačilih po posameznih situacijah odbiti stroški res stroški, ki so nastali, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.
vrnitev v prejšnje stanje – očitna pomota – domneva o umiku tožbe
Zmotno je pritožbeno stališče, da naj bi sodišče s tem, da je pomotoma zapisalo v izpodbijani sklep da je „razsodilo“, meritorno odločilo o zadevi. Dejstvo, da je prišlo do umika tožbe zaradi izostanka strank s prvega naroka za glavno obravnavo predstavlja zgolj procesni sklep.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – dolžina preizkusnega obdobja
Prvostopenjsko sodišče je pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dejstvo, da razlogi za dolžnikovo insolventnost ležijo v plačilni nedisciplini, ki vlada v gradbenem sektorju, saj predvsem zaradi neplačila svojih naročnikov dolžnik ni več zmogel financirati lastne samostojne dejavnosti (montaža lesnih izdelkov). Kljub temu, da gre za dejstvo, ki je v prid dolžniku, je določilo najdaljšo preizkusno dobo 5 let, pa čeprav je znesek prijavljenih in s strani upravitelja priznanih terjatev v višini 60.899,33 EUR ocenilo zgolj kot relativno visok znesek.
ZFPPIPP člen 299, 299/5. 342, 342/5, 342/5-4. SPZ člen 37, 37/1, 39. ZGD-1 člen 517.
prodaja umetniških slik v stečaju – lastninska pravica – izločitvena pravica – zastavni upnik – pravni interes – povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
Odločitev o lastninski pravici tožene stranke na spornih slikah ni več pomembna, ker jih po podatkih iz stečajnega spisa, v času odločanja o pritožbi tožena stranka nima več niti v lasti niti v posesti ter jih zato zastavni upnici ne more več izročiti v posest zaradi poplačila njene ugotovljene denarne terjatve. Zaradi določb ZFPPIPP o varstvu kupca v stečaju kupljenih stvari pa tožeča stranka tudi nima več nobenega zahtevka, katerega uveljavitev bi posegla v pravice, ki jih je pridobil kupec s sklenitvijo in izpolnitvijo prodajne pogodbe. Tožeča stranka tako nima več pravnega interesa, da se v stečaju prodane umetniške slike izročijo njej.
Če se v ponovljenem postopku izkaže, da umetniške slike, ki so bile prodane v stečajnem postopku, niso bile last stečajnega dolžnika pač pa zastaviteljice, bo moralo sodišče prve stopnje še ugotoviti, ali jih je imela tožeča stranka pravico zaradi pridobitve posesti na njih izločati iz stečajne mase ter v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje še odločiti, koliko je dolžna tožena stranka iz prejete kupnine, po odbitju stroškov v zvezi s prodajo, plačati tožeči stranki.
začasna odredba - vzpostavitev delovnega razmerja - prijava v zavarovanja
Na dan izdaje začasne odredbe je bila zahteva tožnika za vzpostavitev delovnega razmerja in prijavo v socialna zavarovanja za čas, ko je po poteku odpovednega roka začasno nezmožen za delo, že izpolnjena, tako da je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke ravnalo pravilno, ko je izdani sklep o začasni odredbi razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
Montažni bazen napolnjen z 280 tonami vode, ni nevarna stvar.
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar (ali dejavnost) postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine in je nastanek takšnih okoliščin mogoče pripisati krivdnemu ravnanju ali opustitvi določenih oseb, bo namreč odgovornost lahko le krivdna in ne objektivna.
S tem, ko je tožena stranka opozorila na pomanjkljivosti v trditveni in dokazni podlagi tožbe, je tožeča stranka dobila možnost, da spozna, katera od dejstev bo tudi sodišče štelo za pravno odločilna.
Če tožeča stranka uveljavlja ničnost darilne pogodbe med toženo stranko (darovalcem) in tretjim (obdarjencem), potem ima stranski intervenient (ki trdi, da je v resnici lastnik nepremičnine) pravni interes, da se udeleži postopka na strani tožeče stranke.
škoda, povzročena s tiskom – popravek – opravičilo – odmera višine odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine pravilno upoštevalo, da je toženka že takoj v naslednji številki časopisa (naslednji dan po objavi spornega članka) objavila popravek in se tožniku za napako tudi javno opravičila, kar je potrebno upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku povzročene duševne bolečine v zvezi s spornim člankom.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – enovitost deleža
Skupno premoženje je vedno enovito, zato posameznih enot skupnega premoženja in posameznih časovnih obdobij njihove ustvaritve, ni mogoče ločiti. Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda.
napačna vročitev – zamuda pri opravi procesnega dejanja – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – nejasni razlogi sodbe – postavitev izvedenca – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga
Če je bila vročitev opravljena pravilno, pa je stranka procesno dejanje (iz opravičljivih razlogov na njeni strani) zamudila, pride v poštev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če vročitev ni bila opravljena pravilno, gre za napako sodišča, ki jo je mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog.
Razlog sodišča, da iz paraf na vročilnici izvedenec ne more podati zanesljive ocene, kdo jo je podpisal, presega strokovno znanje sodišča.
Tudi če samostojni podjetnik ni opravil del v okviru registrirane dejavnosti, ni mogoče izključiti njegove pravice, da iztoži terjatve, ki jo je pridobil kot fizična oseba do dolžnika, če je to terjatev kot del osebnega premoženja prenesel v podjetje.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ekonomska skupnost – prispevanje zakoncev h skupnemu preživljanju - darila zakoncema – domneva o enakem deležu zakoncev
Dokazno breme glede tega, da ekonomske skupnosti zakoncev sploh ni bilo, saj tožnik h skupnemu preživljanju ni ničesar prispeval, je na toženki, ki je to zatrjevala.
Na nastanek in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo ga je odplačeval (v času trajanja zakonske zveze in po razvezi), pač pa je to predmet obligacijskega zahtevka.
stečaj glavnega dolžnika – solidarno poroštvo – prijava terjatve v stečajnem postopku – zastaranje terjatve – zavarovanje terjatve z zastavno pravico – ločitveni upnik – oprostitev plačila poroka – opustitev garancij s strani upnika – izbris zastavne pravice iz zemljiške knjige – skrbnost dobrega strokovnjaka – malomarnost upnika
Prijava terjatve v stečajnem postopku pretrga njeno zastaranje zgolj do tiste višine, do katere je bila s strani stečajnega upravitelja priznana oz., če je bila prerekana, zgolj do tiste višine, do katere je bila terjatev ugotovljena v ustreznem postopku, na katerega je bil napoten upnik.
Skrben strokovnjak bi se moral zavedati, da z izgubo vrstnega reda za poplačilo iz zastavljene nepremičnine, najmanj oteži, če ne celo izgubi možnosti dejanskega poplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071843
ZPP člen 180, 180/3. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/3, 111, 112, 116, 116/2, 117, 329.
tožba – (ne)vezanost sodišča na pravno podlago tožbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – rok za izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - učinki razvezane pogodbe – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka – nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja
Ker sodišče upoštevaje določbo 3. odstavka 180. člena ZPP ni nikoli vezano na pomanjkanje opredelitve pravne kvalifikacije tožbenega zahtevka, kar pomeni, da je avtonomno pri pravni razlagi uveljavljanih tožbenih zahtevkov, je lahko sodišče samo pravno ovrednotilo dejstveni substrat v tej pravdi uveljavljanega tožbenega zahtevka.
Pogodba je razvezana po samem zakonu s trenutkom, ko poteče rok za izpolnitev pogodbe, ki predstavlja bistveno sestavino pogodbe. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno posebno dejanje stranke, ki je upravičena do izpolnitve. Namesto nje pogodbo razvezuje sama zakonska določba. Sodna odločba je v sporu dekleratorne narave in zgolj ugotavlja nastop posledice. To velja tudi v konkretnem primeru, ko sta se stranki dogovorili, da mora toženec v primeru neizpolnitve (vseh ali zgolj dela) svojih pogodbenih obveznosti vrniti vsa že prejeta sredstva, kar pomeni, da je njegova obveznost predstavljala celoto. Od omenjenega dne dalje so torej ex tunc nastali tudi učinki razvezane pogodbe.
Toženec je bil dolžan upoštevati zanj neugodne davčne obremenitve in se zato upoštevaje določbo 2. odstavka 112. člena OZ ne more sklicevati na spremenjene okoliščine v smislu 1. odst. 112. člena OZ, ko bi moral celo sam zahtevati razvezo pogodbe, pa niti tega ni storil, temveč je kljub temu s podpisom aneksa soglašal, da bo navkljub povišanim davčnim obveznostim izpolnil vse svoje obveznosti v fiksnem roku, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065195
ZOR člen 26, 72, 73, 107, 107/2, 132, 132/2, 133, 139, 139/1, 139/4, 210, 210/4, 488, 514. ZUN člen 73, 76č. ZPP člen 337, 337/1. ZOdvT člen 9.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - sklenitev pogodbe - soglasje volj - do kdaj veže ponudba - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izpodbojnost - razveljavitev pogodbe - odgovornost za stvarne napake - odgovornost za pravne napake - omejitve javnopravne narave - črna gradnja - čezmerno prikrajšanje - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - ugovor sočasne izpolnitve - sočasna izročitev stvari in plačilo kupnine
Prodajna pogodba je bila v pretežni meri izpolnjena (tožnika sta nepremičnino izročila tožencema v posest že v juliju 1999, toženca sta velik del kupnine že plačala) in gre v konkretnem primeru za kršenje prepovedi (prometa z objekti, zgrajenimi brez lokacijskega dovoljenja in odločbe o dovolitvi priglašenih del) manjšega pomena, v posledici česar se ničnost sploh ne more uveljavljati.
Podredni tožbeni zahtevek na razveljavitev sporne pogodbe, sta toženca utemeljevala s trditvami, da je bila kupoprodajna pogodba razdrta z izjavami, ki vsebujejo takšno voljo obeh strank. V tem obsegu je tožba nesklepčna, saj, če je bila pogodba (sporazumno) razdrta, je ni potrebno razveljavljati.