Pravilnik tožene stranke je v 17. členu sicer predvideval izplačilo odpravnine v višini treh plač delavca oziroma treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji, glede na to, kaj je za delavca bolj ugodno, hkrati pa omejuje višino odpravnine z višino zneska, ki ga določa Uredba Vlade RS do zneska, glede katerega se od odpravnine ne plačujejo davki in prispevki. To pomeni, da je tožena stranka za svoje delavce določila tak režim, ki je ugodnejši za tiste, ki imajo nižjo plačo ter ne dosežejo tega zneska, kot ga določa Uredba, presegajo pa znesek iz določbe 132. člena ZDR, torej presegajo dvakratni znesek zadnje plače oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji. Takšna določba ni diskriminatorna, če na neki točki omejuje višino odpravnine, ki je kljub temu višja za vse delavce v primerjavi z ZDR oziroma je glede nekaterih vsaj enaka, nobenemu delavcu pa ne omejuje oziroma ne znižuje pravic, kot ji ima po ZDR.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi za določen čas – iztek časa
Tožena stranka tožeče stranke ni pravočasno obvestila, da ji pogodbe o zaposlitvi ne bo podaljšala, vendar opustitev obvestila ne povzroči nastopa domneve, da je sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Ni mogoče šteti, da delavec ostane na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če na delo pride, pa ga delodajalec z dela odstrani. Gre za zakonito sredstvo delodajalca, ki delavca, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, odstrani z dela.
ZDR člen 15, 29, 29/3, 47, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dejansko delo – sprememba pogodbe o zaposlitvi – delovno mesto
Za odločitev o utemeljenosti očitanih kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na delo tožnice kot nabavnega referenta, ni odločilen le goli pisni zapis delovnih nalog za določeno delovno mesto v pogodbi o zaposlitvi in aktu o sistemizaciji. Pogodba o zaposlitvi in akt o sistemizaciji bi praviloma morala pokrivati dejansko izvrševanje delovnega razmerja. Če pa ga ne, je možno dokazovati in dokazati nasprotno. Tožnica je dejansko opravljala delo nabavnega referenta, za katerega ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „tajnica“. Kljub temu, da tožnica formalno ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto nabavnega referenta, je za odločitev o utemeljenosti očitanih kršitev treba vsebinsko presojati vsak očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na opravljanje dela nabavnega referenta z vidika zadolžitev oziroma obveznosti iz delovnega razmerja nabavnega referenta, ne pa zaključiti, da kršitve niso podane oziroma da zanje ne more odgovarjati tožnica, ker ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto.
ZZK-1 člen 8, 120, 120/3, 132, 132/4-3, 132/4-4, 200.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomotni vpisi - udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku ni možna razveljavitev klavzule pravnomočnosti.
ZDR odpravnino ureja v 109. členu, v katerem določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino, če je delavec pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto, za delo pri delodajalcu pa se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Ta določba ne zahteva neprekinjene delovne dobe, torej da bi delavec neprekinjeno delal pri delodajalcu.
Pri izračunu delovne dobe, ki se upošteva pri odmeri odpravnine, se ne upošteva čas, ko je bil tožnik prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Podlaga za priznanje takšnega zahtevka v ZDR ne obstaja, saj je odpravnina namenjena delavcem, ki so (vsaj eno leto) delali pri delodajalcu, ki je zavezan za izplačilo odpravnine, ali njegovih pravnih prednikih.
ZDR člen 88, 88/3, 118. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina - sprememba tožbe
Ob upoštevanju okoliščine, da mora tožnik preživljati bolnega otroka, da tožnik glede na starost (50 let) sodi v kategorijo težje zaposljivih oseb, poleg tega je zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije omejen še dodatno pri zaposlitvi, je odmerjena odškodnina v znesku 14 mesečnih bruto plač po pogodbi o zaposlitvi ustrezna. Tako odmerjena odškodnina predstavlja denarno nadomestilo namesto reintegracije in ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza – odškodnina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), ker je tožnik dvakrat zavrnil usmerjeni zdravstveni pregled, zato je zaključilo, da je delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih substanc. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik odklonil oziroma preprečil test urina (oziroma ga zmanipuliral) ter je brez ustreznega dokaza, zgolj na podlagi utemeljenega suma, zaključila, da je tožnik svoje delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih snovi oziroma, da je huje kršil svoje delovne obveznosti, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – ponarejanje listin - naklep
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. To kaznivo dejanje se lahko stori le naklepno. Predpostavka za kaznivo dejanje je, da se storilec zaveda, da gre za krivo listino. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica storila kršitev z znaki tega kaznivega dejanja s tem, da je opustila dolžnost skrbno preveriti projektno dokumentacijo oziroma žige in podpis projektanta (ki naj bi bil ponarejen), je napačna (oziroma vsaj preuranjena), saj ni ugotovljeno, da je tožnica naklepno dopustila, da se je sporna listina uporabila kot prava.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Z določbo 3. odstavka 88. člena ZDR je predpisana obveznost delodajalca, da ponudi delavcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če ima za njega na razpolago ustrezno delovno mesto, vsekakor pa v primeru, če dejansko izkazuje potrebo po zaposlitvi delavca na prostem delovnem mestu. Ni pa delodajalec dolžan iskati ali ponujati zaposlitve pri drugem delodajalcu, saj mora le preizkusiti, ali pri njemu samem obstoji možnost, da zaposli delavca pod spremenjenimi pogoji.
Tudi za terjatve iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri delodajalcu (dolžniku), veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na podlagi 21. člena ZFPPIPP se odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve. Tudi te pa je potrebno v skladu z 296. členom ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku. To pa obenem pomeni, da tudi za tovrstne terjatve veljajo pravne posledice stečajnega postopka.
Tožnik bi moral tudi v zvezi s predmetno terjatvijo pravočasno (čl. 301/3 in čl. 301/7 ZFPPIPP) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker tega ni storil, je njegova terjatev do tožene stranke prenehala (čl. 301/7 ZFPPIPP).
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 242.
retrogradni bolniški stalež
Odsotnost za nazaj, daljšo od treh dni, oceni imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici, če je zbolel v tujini ali iz drugih utemeljenih razlogov, ko ni mogel do osebnega zdravnika. Pri tožniku takšni razlogi za odobritev staleža za nazaj niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077731
ZPP člen 154, 158, 436, 436/3. ZIZ člen 62. ZOdvT člen 3. ZST-1 člen 32.
odmera stroškov – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – prehod postopka izvršbe v pravdo – izvršljivost obveznosti – zapadlost obveznosti – sprememba vrednosti spornega predmeta – delni umik tožbe
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka odmerjenih po sklepu o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, ne odlaga zapadlosti, temveč le izpolnitev dolžnikove obveznosti plačila izvršilnih stroškov. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na izpolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Ker se je pravdni postopek začel „šele“ po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, torej po utesnitvi izvršbe, se je vodil le še glede preostalega zneska, kar je potrebno upoštevati tudi v zvezi z odmero pravdnih stroškov tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da je v nasprotju z njenimi navodili sestavil lastno (elektronsko) obliko dobavnice ter jo določen čas uporabljal. Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu skupinski habilitator, pri čemer iz opisa delovnega mesta izhaja, da je bil med drugim zadolžen za izvajanje drugih del in nalog v skladu z delovnim planom ustanove, nastalimi situacijami in po navodilu vodje ali direktorja. Na podlagi sklepa je bil tožnik zadolžen za logistiko nabave, oddajo in spremljanje potreb delovnega procesa z drugo družbo. Iz tako opredeljenega delokroga delovnega mesta ne izhaja, da bi bil tožnik odgovoren za poslovanje z navedeno družbo oziroma da bi imel pristojnost za spremembo oblike dobavnice in njeno nadaljnjo uporabo brez vednosti in dovoljenja tožene stranke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi – kršitev delovnih obveznosti – rok za odpoved
Delodajalec je vezan na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi (šesti odstavek 88. člena in drugi odstavek 110. člena ZDR).
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - tožba - rok za popravo vloge
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil izpodbijano odločbo v dveh izvodih, je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
Določbe 4. člena ZIZ-I ni mogoče uporabiti v primeru, ko je bil ugovor v postopku za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložen pred uveljavitvijo novele ZIZ-I.
Odpovedni rok že po logiki stvari predpostavlja, da so zavarovani tisti predmeti, oziroma nevarnosti, ki so bili zavarovani v času do odpovedi, kar pomeni, da se premije za čas odpovednega roka obračunajo na podlagi podatkov iz zadnjega obračuna pred odpovedjo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je na toženi stranki dokazno breme, da je bil morda kateri od zavarovanih predmetov odtujen in uničen.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Pri vprašanju obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama je treba na podlagi veljavnih aktov tožene stranke ugotoviti, za katero delovno mesto je tožnica izpolnjevala pogoje, da bi tožena stranka lahko z njo sklenila delovno razmerje.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 66, 85, 85/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96a. ZPPreb člen 17a, 17a/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239.
vročitev upravne odločbe – naslov za vročanje – študentski dom – fiktivna vročitev
Tožnik je v postopku za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo sodeloval že pred izdajo odločbe imenovanega zdravnika, saj se je postopek začel na njegov predlog, ki ga je imenovanemu zdravniku podal osebni zdravnik, tožnik pa je ta predlog tudi sam dopolnil z vlogo, v kateri je kot svoj naslov navedel naslov začasnega prebivališča. Toženec je odločbo imenovanega zdravnika zato utemeljeno vročal na naslov tožnikovega začasnega prebivališča, čeprav ima kot naslov za vročanje določen naslov stalnega prebivališča.
Ker ni bilo ugotovljeno, na katera vrata na naslovu tožnikovega začasnega prebivališča, ki je dijaško-študentski dom, torej na vrata doma ali na vrata tožnikovega stanovanja v domu, je bilo nalepljeno obvestilo o prispelem pismu, fiktivne vročitve odločbe toženca ni mogoče šteti za pravilno.