Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo oziroma ga vloži po izteku predpisanega roka (1. odstavek 318. člena ZPP), priznava dejanske tožbene navedbe, pri čemer s tem prizna tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. Zato postanejo tožbene navedbe nesporne in jih v nadaljevanju ni potrebno dokazovati ter izpodbijati po vsebini.
Drugotožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30 dnevnem zakonskem roku, kot je to določeno v 277. členu ZPP, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe zaradi podaje odgovora, v tej zvezi pa je bila poučena tudi na pravne posledice, če tako ne bo ravnala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevkov, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjenih obveznosti drugotožene stranke do tožnika iz naslova plače v spornem času niso v nasprotju s predloženimi listinami ali dejstvi, ki so splošno znana. Glede na navedeno so bili v tem sporu izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - goljufija
Tožnica je na prošnjo nadrejene delavke izročila toženi stranki (delodajalcu) študentsko napotnico hčere za enkratno uporabo, kasneje pa še permanentno napotnico, čeprav se je zavedala, da se bodo prek teh napotnic izvrševala nezakonita izplačila za fiktivno študentsko delo. Na podlagi študentske napotnice tožničine hčere je tožena stranka izvedla plačila študentskemu servisu. Tožnica je z navedenim ravnanjem storila kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, zakonita.
imenovanje direktorja – neizbrani kandidat – postopek izbire – direktor – razpis – delovne izkušnje – izpolnjevanje pogojev – položajno – vodilno – vodstveno – delovno mesto
Med razpisnimi pogoji za direktorico tožene stranke, je bilo navedeno, da se zahtevajo delovne izkušnje na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih. Tega pogoja ni mogoče razumeti, da zadošča delo, ki ima po vsebini značaj vodenja (na primer vodenje projektov, kot je bilo pri izbrani kandidatki). Kakšno je bilo delo izbrane kandidatke in ali je v okviru svojega dela vodila projekte, ni bistveno, bistveno je le, na kakšnem delovnem mestu je bila zaposlena. Le v kolikor bi se zahtevale delovne izkušnje z vodenjem, bi lahko pod te izkušnje šteli izkušnje z vodenjem projektov. Ker pa se zahteva delovne izkušnje na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, pa je treba ugotoviti le, ali je izbrana kandidatka delo opravljala na takšnih delovnih mestih.
Izbrana kandidatka dela ni opravljala na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu, ampak na delovnem mestu višje svetovalke II, ki ni položajno (vodilno, vodstveno) delovno mesto, zato ni izpolnjevala razpisnih pogojev za direktorico tožene stranke in je tožena stranka ne bi smela izbrati.
pravna oseba - zakoniti zastopnik - pooblastilo za zastopanje - prenesena pravica opravljati procesna dejanja
Zakoniti zastopnik je pri tem, koga lahko pooblasti za zastopanje v pravdnem postopku omejen z postopkovnimi pravili, ki določajo, kdo je lahko pooblaščenec v postopkih pred različnimi sodišči in na različnih sodnih stopnjah. Postopek iz predmetne zadeve teče pred okrožnim sodiščem, zato bi lahko bil pooblaščenec v tem postopku le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP). Samo takšen pooblaščenec, na katerega je s podelitvijo pooblastila bila pravnoveljavno prenesena pravica opravljati v pravdi procesna dejanja, lahko (po načelu, da lahko vsak prenese na drugega le pravice, ki jih sam tudi ima) prenese pooblastilo tudi naprej.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da je tudi zabeležko z vsebino, na kateri je zapisan zagovor tožnice o konkretnih očitanih kršitvah, opredeljenih v vabilu na zagovor, in zapisano pisno opozorilo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti kot pisno opozorilo, ki je v prvem odstavku 83. člena ZDR določeno kot pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka torej ni bila dolžna tožnici vročati še posebnega pisnega opozorila (ker je zakonski zahtevi iz prvega odstavka 83. člena ZDR z opozorilom v obliki zabeležke že zadostila).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003363
ZP-1 člen 113, 113.a, 113.b/4. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2, 53, 53/3, 53/4, 58, 58/1, 58/2.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Za stališče upravne enote, da je bilo vozniku (obdolžencu) podaljšan status voznika začetnika, saj je kot voznik začetnik izgubil vozniško dovoljenje, ker mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega predpisanega števila kazenskih točk in mu je zato bil, ob pridobitvi novega, podaljšan status voznika začetnika za obdobje, ki mu je manjkalo do zakonsko predpisanih dveh let, katera morajo preteči, da voznik izgubi status voznika začetnika, ni zakonske podlage.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Ker tožnik od leta 1975 do 1996 ni imel prekinite v delovni knjižici (prekinitev je imel le v obdobju med 26. 10. 1977 in 18. 1. 1979), je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1975 do 1996 ter nato od 1998 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, imaspecifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V primeru, ko tak postopek izvršbe preide v pravdni postopek, pa sodišče ocenjuje tako listino kot vsako drugo listino.
V zvezi z dokazno močjo izjave je potrebno upoštevati, da pisna izjava, ki jo je v spis vložila tožena stranka, ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča in da ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa omenjeni člen (niti ob upoštevanju napotila na pravno analogijo, ki izhaja iz določbe 263. člena ZPP) niti izjavi, ki bi jo tožena stranka predložila ob priliki neposrednega zaslišanja prič. Tudi sicer izjava po 236.a členu ZPP predstavlja izjemo od načela neposrednosti, onemogoča preizkus pričine verodostojnosti, zato je potrebna previdnost pri njeni uporabi.
Ker tožena stranka v spremembo tožbe na strani tožeče stranke v obravnavanem primeru ni privolila, odtujitev sporne terjatve med pravdo ne more povzročiti spremembe procesne legitimacije strank postopka.
V predmetni zadevi ne gre za situacijo po 191. členu ZPP, saj tožeča stranka in pritožnica nista sospornika iz 1. odstavka citiranega člena. Pritožnica, ki je singularni pravni naslednik tožeče stranke in ji pripada aktivna stvarna legitimacija glede sporne terjatve, pa je upravičena, da v pravdi nastopa kot sosporniški intervenient in ji gre v tem primeru položaj enotnega sospornika po 196. členu ZPP.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – vrednost spornega predmeta – pravočasnost izpodbijanja vrednosti spornega predmeta – odmera sodne takse
V postopku za plačilo in izterjavo neplačane takse se sodišče prve stopnje ne sme več ukvarjati z vprašanjem, ali je bila v tožbi pravilno označena vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna odmera sodne takse. Z vprašanjem pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če bi bila kakorkoli sporna za toženo stranko, bi se moralo sodišče ukvarjati najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
pogodba o finančnem leasingu – odgovornost za dobavo predmeta leasinga – nasprotje med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori – vpliv odpadle kavze na veljavnost pogodbe – kompenzacija – razveza pogodbe – odstop od pogodbe
V primeru nasprotja med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori je treba upoštevati slednje.
Bistveni za odločitev o „usodi“ (veljavno sklenjenih) leasing pogodb (morebiten razdor po zakonu ali odstop s strani tožene stranke) sta ugotovitvi, ali je tožena stranka jamčevala za izdobavo predmetov leasinga in kako je ugotovljena neizdobava predmetov vplivala na veljavnost leasing pogodb.
S kompenzacijo je prišlo do zaprtja terjatve tožene stranke do tožeče s premoženjskim ekvivalentom, t.j. zaprtja terjatve dobavitelja do tožene stranke (iz naslova zmanjšane kupnine za predmet leasing pogodb).
ugovor krajevne pristojnosti – atrakcija pristojnosti – nasprotna tožba – dogovor o pristojnosti – splošna krajevna pristojnost
Pri obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe pride do atrakcije pristojnosti. Slednje pomeni, da je sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Sodišče, pred katerim teče postopek po tožbi namreč pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled
Če storilec iz objektivnih razlogov ne more k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predložiti zdravniškega spričevala, zadošča, da predloži dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled po ZVoz.
Institut taksne oprostitve je namenjen socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki nima dohodkov za preživljanje in ga je treba razlagati zelo restriktivno.
pogodba o poslovnem sodelovanju – odgovornost za neizpolnitev obveznosti – nemogoča izpolnitev – organizacija poslovnega dogodka
Odločilna za zavrnitev ugovora tožene stranke je ugotovitev, da slednja poslovnega dogodka sploh ni organizirala. Iz tega razloga tožeča stranka svoje obveznosti po pogodbi ni mogla v celoti izpolniti. Gre za okoliščino v sferi tožene stranke, zaradi česar nezmožnost dogovora o terminu izvedbe poslovnega dogodka, za kar glede na ugotovitve sodišča prve stopnje tožeča stranka ni odgovorna, ne more iti v škodo tožeče stranke.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – stopnja verjetnosti – obrazloženost sklepa o ugovoru – pomanjkljiva obrazložitev sklepa o začasni odredbi – dokazna ocena – sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov
Položaj sodišča prve stopnje je pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi zelo podoben položaju pritožbenega sodišča, zato so razlogi, ki jih mora oblikovati v zvezi z odločitvijo o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi smiselno podobni standardom, ki veljajo za obrazložitev inštančnih sodišč. Vendar pa bi bilo sodišče prve stopnje dolžno v ugovornem postopku „dopolniti“ zelo pomanjkljivo obrazložitev glede verjetnosti terjatve v sklepu o izdani začasni odredbi.
Sodišče prve stopnje je dne 13.1. 2012 prejelo vlogo pooblaščenke tožene stranke, ki je obvestila sodišče, da je tožena stranka dne 10.9.2012 pooblaščenki preklicala pooblastilo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost vročitve odločbe z dne 11.9.2012, niti na tek pritožbenega roka. Ker sodišče o odpovedi pooblastila ni bilo obveščeno do 13.1.2013, ni moglo postopati drugače, kot da je odločbo vročilo pooblaščenki tožene stranke. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 99. člena ZPP, da je dolžan po odpovedi pooblastila pooblaščenec še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času.
Zakoniti zastopnik tožene stranke bi sodišče ob pristopu na narok lahko obvestil o domnevnem preklicu pooblastila dan pred narokom, česar pa ni storil, zato je sodišče utemeljeno štelo, da ima tožena stranka v postopku pooblaščenca, dokler ni bilo o preklicu pooblastila obveščeno.
ZP-1 člen 6a, 26, 26/6, 136, 136/1, 136/1-9, 156, 156-5. ZP-1G člen 52, 52/1.
prekršek neznatnega pomena – sodba, s katero se postopek ustavi – splošna pravila za odmero sankcij – omilitev sankcij – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – kršitev materialnih določb zakona
Okoliščine, ki delajo prekršek posebno lahek, so lahko objektivne ali subjektivne, torej lahko izhajajo iz dogajanj in stanj, na katere storilec nima vpliva, ali pa iz njegove osebne situacije, pri čemer teh okoliščin ni mogoče pojasnjevati z dejstvom, da je prekršek posebno lahke narave zato, ker ni povzročil škodljivih posledic. Odsotnost škodljivih posledic je namreč poseben pogoj, ki mora biti kumulativno izpolnjen poleg storitve prekrška v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Pri tem pa za uporabo oportunitetnega načela ne zadostuje ocena sodišča, da je izvršeni prekršek neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn.
V skladu s prehodno določbo 1. odstavka 52. člena ZP-1G se določbe novega 9. odstavka 22. člena ter novih 202.d do 202.f člena zakona (ki se nanašajo na možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. 10. 2011 dalje, do začetka uporabe teh določb, pa se uporablja (med drugim) tudi določba tretjega stavka 6. odstavka 26. člena ZP-1, v skladu s katero sme sodišče stransko sankcijo kazenskih točk, predpisano za prekršek v številu, zaradi katerega se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, omiliti toliko, da se prenehanje ne izreče.
stroški postopka – pravica do povračila odvetniških stroškov – zastopanje pred začetkom stečajnega postopka
Stečajna upraviteljica sicer ni odvetnica, vendar pa je toženo stranko pred začetkom stečajnega postopka zastopal odvetnik. Zato je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve pravdnih stroškov, ki predstavljajo nagrado za odvetnika.