ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
odločba o prekršku – razumljiv izrek odločbe o prekršku
Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine morajo biti kot zakonski znaki prekrška opredeljeni na abstraktni kot tudi na konkretni ravni.
Kreditna pogodba je imela učinek le med pogodbenikoma in je ustvarila pravne posledice med njima. Dejstvo, da je bil znesek kredita skladno z dogovorom nakazan A. d.o.o., ne utemeljuje ugovora pasivne legitimacije, saj se je ta znesek zavezala po obrokih odplačati prvo tožena stranka. Na veljavnost sporne kreditne pogodbe nima vpliva sam nakup vozila, ki je bil v sferi prvo tožene stranke ter predmet morebitnega razmerja med njim in dobaviteljem vozila.
Institut taksne oprostitve je namenjen socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki nima dohodkov za preživljanje in ga je treba razlagati zelo restriktivno.
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, imaspecifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V primeru, ko tak postopek izvršbe preide v pravdni postopek, pa sodišče ocenjuje tako listino kot vsako drugo listino.
V zvezi z dokazno močjo izjave je potrebno upoštevati, da pisna izjava, ki jo je v spis vložila tožena stranka, ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča in da ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa omenjeni člen (niti ob upoštevanju napotila na pravno analogijo, ki izhaja iz določbe 263. člena ZPP) niti izjavi, ki bi jo tožena stranka predložila ob priliki neposrednega zaslišanja prič. Tudi sicer izjava po 236.a členu ZPP predstavlja izjemo od načela neposrednosti, onemogoča preizkus pričine verodostojnosti, zato je potrebna previdnost pri njeni uporabi.
ugovor krajevne pristojnosti – atrakcija pristojnosti – nasprotna tožba – dogovor o pristojnosti – splošna krajevna pristojnost
Pri obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe pride do atrakcije pristojnosti. Slednje pomeni, da je sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Sodišče, pred katerim teče postopek po tožbi namreč pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.
izbris družbe iz sodnega registra – izvršba – prehod obveznosti - odsvojitev poslovnega deleža – aktivni družbenik
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-285/10-132 z dne 7.6.2012 izhaja, da se z novelo A spremenjeni 6. in 7. odst. 443. čl. ZFPPIPP uporablja samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi novele A (13.6.2009), ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi novele A. Ker je dolžnik izstopil iz družbe 12.3.2010, družba pa je bila izbrisana iz sodnega registra 7.1.2011, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je dolžnik zatrjeval in dokazal, da ni bil aktivni družbenik.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – ustrezna zaposlitev - odpravnina
Dejstvo, da je tožnica morala tudi po odpovedani pogodbi o zaposlitvi še naprej opravljati dela in naloge, kot jih je opravljala na prejšnjem delovnem mestu vodja kadrovske službe, pomeni, da je delodajalec delovno mesto le preimenoval, dela pa so v bistvenem ostala enaka. V kolikor je namreč tožnica še naprej opravljala dela (ali večino del), kot jih je opravljala na prejšnjem delovnem mestu, pa čeprav formalno na drugače imenovanem delovnem mestu, ni mogoče zaključiti, da je prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato ni obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tretji odstavek 90. člena ZDR med drugim pri kriteriju ustreznosti zaposlitve izrecno določa, da je ustrezna zaposlitev le takšna, za katero se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Po prejšnji pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu vodja kadrovske službe, ki ga je zasedala tožnica, se je zahtevala VII. stopnja strokovne izobrazbe. Tožnici je bila ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena v podpis nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto samostojnega kadrovskega referenta, za katerega se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe, zato je bila ponudba nove zaposlitve neustrezna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka je predlagala zaslišanje več prič, torej je smiselno zahtevala izvedbo naroka, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi se temu odrekla. Poziv, ki ga sodišče pošilja strankam, naj sporočijo, ali zahtevajo izvedbo naroka, je bil vročen zgolj toženi stranki, ki izvedbe naroka ni zahtevala. Glede na opisano stanje spisa bi sodišče torej narok moralo izvesti.
Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074564
ZPP člen 286a, 286a/5. Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti člen 17, 17/1, 30, 30/1.
prevozna pogodba – sklenitev pogodbe – ustno poslovanje – dogovor o ceni – tovorni list – poškodba blaga – pravočasnost notifikacije škode – CMR konvencija – pravočasna predložitev vloge – dokazna ocena izpovedbe priče – pristranskost priče
Zgolj dejstvo, da je priča 50 % lastnik tožeče stranke, še ne pomeni, da je že oziroma zgolj zaradi tega nekredibilna.
Prejemnik je prekludiran pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zaradi poškodbe, če ob prevzemu pošiljke ne ugotovi tistih poškodb, ki bi jih lahko ugotovil. Poškodbe mora ugotoviti na določen način. Če prejemnik ob prevzemu ne ugovarja, je prevoznik prost odgovornosti za tiste poškodbe pošiljke, ki bi jih prejemnik mogel ugotoviti.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – vrednost spora – individualni delovni spori
V individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi se vrednost predmeta določi v znesku zadnjih 6 bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade.
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V tej zadevi podpis na vročilnici (za sodbo) dokazuje vročitev sodbe toženi stranki. Dokaz nasprotja mora nastopiti tožena stranka. Dokazno breme je na njej, saj je bila ona tista, ki je trdila, da do vročitve ni prišlo. Zgolj z trditvijo, da je mogoče, da ji je bila izročena napačna poštna pošiljka, pa opustitve vročitve sodbe še ni dokazala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Okoliščine, da tožnika (vodja operative) njegovi podrejeni niso upoštevali kot vodje in da je bila ta funkcija (vodenja) slabo opravljena; da je tožena stranka od tožnika pričakovala večjo inciativnost pri reševanju reklamacij ter vključevanje ostalih sodelavcev v reševanje te problematike; da tožnik ni vzpostavil ustrezne organizacije dela, saj so bili serviserji prepuščeni sami sebi in jim ni bilo potrebno javljati, kje opravljajo delo; da je tožnik dopuščal neustrezno urejenost skladišča in skladiščniku več mesecev ni dajal nobenih navodil idr. zadostujejo za ugotovitev, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
dodatni sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju – predmet dedovanja – terjatve zapustnika
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, to je premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, vendar pa v konkretnem primeru sodišče pritožb dedinj ni štelo kot predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pač pa kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Takšen sklep je mogoče izdati tudi v zapuščinskem postopku, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja.
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, do terjatve zapustnika ne morejo biti predmet dedovanja. V skladu z 2. členom ZD se dedujejo stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij (le nekatera obligacijska razmerja se ne morejo dedovati, niti na pasivni niti na aktivni strani).
Če bi tožnik navajal, da je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov in bi postavil tak tožbeni zahtevek, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje bi z zamudno sodbo tožniku dosodilo zakonske zamudne obresti od neto zneskov, višji zahtevek pa bi zavrnilo, saj bi bila tožba v tem delu nesklepčna. Višji zahtevek bi bil v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato sodišče ne bi bilo dolžno postaviti roka za odpravo nesklepčnosti, temveč bi višji zahtevek zavrnilo na podlagi 4. odstavka 318. člena ZPP. Takšne nesklepčnosti namreč ne bi bilo možno odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
začasna odredba – dodelitev otroka v vzgojo in varstvo – skupno starševstvo – določitev stikov – izvajanje dokazov – mnenje CSD
Skupno starševstvo lahko obstaja samo v izjemnih razmerjih, ko obstaja sporazum med staršema.
Vegetarijanstvo in ukvarjanje toženke z jogo, v katero naj bi vključevala tudi otroka, vsaj glede na trditveno podlago in priložene listinske dokaze, (še) ne dokazujejo okoliščin, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – objektivni rok – subjektivni rok – rok za podajo odpovedi
ZDR določa tako objektivni kot subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je kršen eden ali drug rok, je podana odpoved nezakonita, pri čemer pa je okoliščina, od kdaj je pričel teči rok za odpoved, dejansko vprašanje, kar mora ugotavljati sodišče.
V obravnavani zadevi je tožena stranka le zavarovalnica, katere morebitna odgovornost do tožnika ne izhaja iz delovnega razmerja, zato ne gre za spor, za katerega bi bilo stvarno pristojno delovno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC0003322
ZFPPIPP člen 429, 432, 439. ZPP člen 343, 343/1. ZSReg člen 36.
nedovoljena pritožba - izbris družbe iz sodnega registra - udeleženec postopka - ugovor proti sklepu o začetku izbrisa
Ker se po določbi 432. člena ZFPPIPP, kot jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, upnik šteje med udeležence postopka izbrisa družbe nad katero se vodi postopek izbrisa le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku izbrisa, po določbi drugega odstavka 439. člena ZFPPIPP pa lahko proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga vloži pritožbo udeleženec postopka, torej le upnik, ki je vložil ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnik, ki takšnega ugovora ni vložil, tudi pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ne more vložiti.