PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00042515
ZPrCP člen 98, 98/1, 98/2. ZP-1 člen 45, 45/4, 136, 136/1, 136/1-5. URS člen 38.
postopek o prekršku - prometna signalizacija - ustavitev in parkiranje - neupoštevanje prometnih znakov - obstoj prekrška - postopanje prekrškovnega organa - odkrivanje prekrška ter storilca - zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku - oprava poizvedb - bančno poslovanje - prekoračitev pooblastila - varstvo osebnih podatkov
Storilec je že v ugovoru zoper plačilni nalog predložil dokazila, da je komitent Banke in da je 1. 12. 2011 opravil transakcijo v tej banki, kar je uveljavljal tudi v zahtevi za sodno varstvo, v kateri je še pojasnil, da prometni znak, ki dovoljuje parkiranje strankam Banke, časovno ne omejuje parkiranje strank. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno postopek o prekršku zoper storilca na podlagi petega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker storilcu ni dokazano, da je storil prekršek. Dejstvo, da je bila ta transakcija opravljena 40 minut po izdaji obvestila o prekršku pa ne vpliva na spremembo odločitve sodišča prve stopnje, saj kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe in kot je uveljavljal tudi storilec v zahtevi za sodno varstvo, postavljena prometna signalizacija pred uvozom na navedeno parkirišče, ne omejuje dovoljenega časa parkiranja komitentom Banke.
Utemeljeno pa pritožnik uveljavlja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da so podatki o storilcu kot stranki banke pridobljeni nezakonito, s kršitvijo človekove pravice do varstva osebnih podatkov določene v 38. členu Ustave Republike Slovenije in se odločba o prekršku ne more nanje opirati. Prekrškovni organ namreč s poizvedbo pri bančni uslužbenki, ni pridobil nikakršnih zaupnih podatkov po določilih Zakona o bančništvu, prav tako ni kršil določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, glede na določbo četrtega odstavka 45. člena ZP-1, ki določa, da morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbir osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij. Glede na navedeno določbo četrtega odstavka 45. člena ZP-1 sme tudi po mnenju višjega sodišča, prekrškovni organ pridobiti osebne podatke o posamezniku na način, kot je bil pridobljen v predmetni zadevi, če jih potrebuje za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom o prekršku, pod pogojem, da kršitelj s pravnim sredstvom, vloženim zoper odločitev prekrškovnega organa dokazuje, da tega prekrška ni storil (prvi odstavek 8. člena ZPrCP), vendar to stališče sodišča prve stopnje ni vplivalo na pravilnost odločitve kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta - sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta je dovoljena le nesamostojna pritožba. To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi, v tem primeru pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
ZVCP-1 člen 131. ZPrCP člen 106. ZP-1 člen 2, 2/2.
milejši predpis – prisotnost prepovedanih substanc v organizmu – vožnja pod vplivom mamil
Ni dvoma o tem, da je ZPrCP nekoliko drugače v primerjavi z ZVCP-1 uredil le sam način ugotavljanja prisotnosti prepovedanih substanc. ZVCP-1 namreč govori le o organizmu, medtem ko ZPrCP izrecno določa ugotavljanje prisotnosti le-teh v krvi ali v slini. Vendar pa je zmotno prepričanje prvega sodišča, da gre v tem primeru za določbo, ki je milejša in jo je potrebno upoštevati v skladu z določbo drugega odstavka člena 2 ZP-1. Določbi drugega in četrtega odstavka členov 106 ZPrCP sta po prepričanju pritožbenega senata le neke vrste dokazno pravilo za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih substanc v organizmu in sta le razlagalnega značaja, zato jima ni mogoče pripisati značilnosti milejšega predpisa, zlasti ob dejstvu, da sta določbi prvega odstavka člena 131 ZVCP-1 in prvega odstavka člena 106 ZPrCP, ki določata okvire za protipredpisno ravnanje, povsem primerljivi.
Tožničin zahtevek na plačilo denarnega zneska, ustrezajočega vrednosti odsvojene nepremičnine, se materialnopravno pravilno izkaže za neutemeljenega že zato, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da odsvojena nepremičnina ni spadala v skupno premoženje pravdnih strank.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0068867
URS člen 22, 23. ZD člen 175, 215, 215/2. ZPP člen 333, 366.
stranka zapuščinskega postopka – vročitev sklepa o dedovanju – pritožba
S tem, ko je bil v pravdnem postopku tožbeni zahtevek pritožnice na ugotovitev, da ima dedno pravico po zapustniku, pravnomočno zavrnjen, je izgubila položaj stranke. Ker ni dedinja, prav tako pa tudi ni volilojemnica ali oseba, ki bi uveljavljala (še) kakšno drugo pravico iz zapuščine o kateri bi odločalo zapuščinsko sodišče, ni več nobene podlage, da bi položaj stranke obdržala.
taksna obveznost – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – taksna oprostitev na podlagi zakona
Taksa se ne plača tudi v primeru, če tako določa poseben zakon.
Postopek po tožbi, s katero tožeča stranka zahteva plačilo materialne škode, sklicujoč se pri tem na določila 538. in naslednjih ZKP in (nepravdni) postopek vračanja podržavljenega premoženja, sta dva različna postopka in dva popolnoma različna zahtevka, kar logično izključuje kakršnokoli analogijo z 71. členom ZDen, po katerem stranke v postopku denacionalizacije po tem zakonu ne plačujejo taks.
pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo – posebno pooblastilo
Odvetnik mora ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. V zakonu pa ni nobene podlage za zahtevo, da mora biti pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva tudi posebno, to je, da mora biti v njem izrecno navedeno, da se nanaša na vložitev revizije.