ZFPPIPP člen 112, 112/1, 112/8, 115, 115/2, 116, 116/1. ZPOmK-1 člen 12j, 12j/2, 12j/2-6.
razrešitev upravitelja – nezdružljivost funkcij – konflikt interesov – imenovanje za direktorja javne ustanove – zastopnik javnega interesa
ZFPPIPP ne ureja situacije, ko je stečajni upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije ali druge javne ustanove. To pa ne pomeni, da sodišču ni treba upoštevati določil drugih zakonov. Stečajni upravitelj A. je že imenovan za direktorja Javne agencije. Da je kot tak postal zastopnik javnega interesa, izhaja iz zakona. Da je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom opravljati funkcijo stečajnega upravitelja, pa ne more biti dvoma.
ZFPPIPP člen 116, 116/1. ZS člen 101, 101/2-8. ZPOmK člen 12j, 12j/2, 12j/2-6.
razrešitev upravitelja - konflikt interesov
ZFPPIPP ne ureja situacije, ko bi bil upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije RS. Vendar pa mora sodišče pri odločanju upoštevati tudi določila drugih zakonov – v tem primeru določilo 12j. člena ZPOmK-1. Upravitelj A.K. je že imenovan za direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in je tako postal zastopnik javnega interesa, zaradi česar je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi – dogovor – razlaga pogodb
Ker tožnik skladno z dogovorom, iz katerega izhaja, da ima tožnik po preteku nepretrganega delovnega razmerja v drugi družbi pravico do zaposlitve pri toženi stranki na delovnem mestu organizatorja zastopniške mreže, po prenehanju delovnega razmerja v drugi družbi pri toženi stranki ni pravočasno uveljavljal pravice do zaposlitve, je to pravico izgubil. Posledično tožena stranka do tožnika nima nikakršnih obveznosti (tudi odškodninskih), ki bi izhajale iz tega dogovora.
URS člen 22, 50, 52. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Hrvaško člen 22. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21. ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost - pokojninska osnova - prispevki, plačani v tujino
V pokojninsko osnovo se vštejejo le plače, od katerih so bili plačani prispevki na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Ker so se prispevki za tožnika določeno obdobje plačevali na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, teh plač ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo za odmero invalidske pokojnine oziroma nadomestila za invalidnost, čeprav je tožnik državljan in rezident Slovenije.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 883/2004 z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Robotske operacije prostate, kot je bila pri tožniku izvedena v Avstriji, izvajajo tudi v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
Tožnik se je po pravnomočnem priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je bila odstotno povečana po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1, ker je po izpolnitvi pogojev za priznanje pravice do pokojnine ostal v zavarovanju po dopolnitvi starosti 63 let, z zaposlitvijo ponovno vključil v obvezno zavarovanje (reaktivacija). Pri ponovni odmeri pokojnine po prenehanju reaktivacije povečanje pokojnine po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1 ni več možno.
Tožnica na dan moževe smrti v letu 2000 še ni dopolnila starosti 45 let in 6 mesecev, da bi ji začela teči čakalna doba za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ko bi dopolnila 50 let in 6 mesecev starosti. Zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
ZTLR člen 37, 37/1. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. ZD člen 9, 132, 219.
tožba za vrnitev stvari denacionalizacije – dedovanje – kaduciteta – trenutek prehoda zapuščine – lastninska pravica
Ker instituta zapuščine brez dedičev ZDen ne ureja, je potrebno za takšen primer uporabiti določbe ZD.
V primerih, ko gre za vrnitev premoženja v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ni več živ in nima naslednikov (dedičev), nastopi kaduciteta s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
spor majhne vrednosti - pogodbeno materialno pravo - pogodba o poslovnem sodelovanju
Pogodbeno materialno pravo je del materialnega prava, katerega napačna uporaba je v postopkih v sporih majhne vrednosti pravno upošteven pritožbeni razlog.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za predložitev dokazil o vključitvi v ustrezen program
Storilec, ki je zamudil rok za predložitev dokazil o vključitvi v ustrezen program po ZVoz, ne more vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo - resnost opozorila
Delodajalec lahko pisno opozori delavca na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Presoja sodišča v kasnejšem sporu o zakonitosti odpovedi je v tem primeru omejena le na kontrolo, ali je do kršitve, zaradi katere je bila podano pisno opozorilo, sploh prišlo in ali ni bilo opozorilo podano iz protipravnih razlogov.
Pisno opozorilo iz 1. odstavka 83. člena ZDR je pogoj za morebitno kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve. Po izvedenem dokaznem postopku mora sodišče presoditi, ali je bilo pisno opozorilo utemeljeno ali ne in ali je bil s tem izpolnjen tudi pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, ima pravico do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, od prenehanja delovnega razmerja do ponovne zaposlitve.
ZPP člen 70, 70/5, 86, 86/3, 86/4, 337, 374, 374/1.
nedovoljena revizija
Tožnico je v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje zastopal pooblaščen odvetnik, revizijo pa je vložila sama in ni niti dokazovala niti zatrjevala, da ima opravljen državni pravniški izpit. Takšna revizija je nedovoljena in se zavrže.
Tožeča stranka je pravilno zahtevala, da se zaradi vzpostavitve stanja vpisov v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbijane vknjižbe, dovoli vknjižba izbrisa hipoteke.
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavljajo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 22, 25, 34, 34/1, 34/1-11, 34/8, 66, 66/1. ZMEPIZ člen 54, 45/2, 49.
lastnost zavarovanca – sprememba podlage za nazaj
Ker je bila tožnica v spornem obdobju že prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ji za nazaj ni mogoče spremeniti podlage zavarovanja v zavarovanje prejemnice delne invalidske pokojnine, kljub temu da ji je bila s sodbo za nazaj priznana pravica do delne invalidske pokojnine.
URS člen 4, 4/2, 33, 50. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 5, 180, 181, 249.
nova odmera pokojnine
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina. Čeprav plače za leto 1992 pri odmeri niso bile zajete, je toženec zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel, saj je bilo o pravici do pokojnine že pravnomočno odločeno.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 6, 7, 9, 15. ZDRS člen 10, 40.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – državljanstvo
Ker tožnik državljanstva Republike Slovenije ni pridobil po 40. členu ZDRS kot državljan druge republike SFRJ, temveč po 10. členu ZDRS z naturalizacijo, mu pokojnine po ZPIZVZ ni mogoče priznati za nazaj. V 15. členu ZPIZVZ je določeno priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje, le upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu RS.
izredna pravna sredstva – odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa – postopek za odpravo ali spremembo odločbe – učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku – pravica do pravnega sredstva – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – nedovoljena pritožba
Zmotna navedba v pravnem pouku sklepa glede pravice do pritožbe stranki (v tem primeru prekrškovnemu organu) ne more dati pravice, ki je po zakonu nima.
Odprava ali sprememba odločbe je urejena v 171.a do 171.č členih ZP-1 in v drugem odstavku 171.b člena izrecno določa, da sodišče o predlogu (za odpravo ali spremembo odločbe) odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družba ne posluje na poslovnem naslovu
Predlagateljica je zatrjevala izbrisni razlog iz druge točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in se pri tem sklicevala na domnevo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka istega člena. Vlagatelj ugovora mora izkazati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v register, in da je na tem naslovu družba upravičena poslovati. Za ugoditev ugovoru morata biti torej podana oba pogoja.