ZD člen 32. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 52.
izločitev iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela premoženja - soprispevek k povečanju ali ohranitvi premoženja - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izvedenina - nagrada izvedenca
Z zahtevkom po 32. členu ZD zapustnikov potomec izloča iz zapustnikovega premoženja del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi tega premoženja, zatrjuje torej, da izločeni del dejansko ne pripada zapustniku in ne sodi v zapuščino, temveč je njegova last. Pri tem dedič zahteva izločitev dela premoženja, ki pomeni določeno celoto, in sicer kot alikvotni del, torej delež na vsem, kar tvori zapuščino.
Tožnik ima pravico, da zaradi vlaganj v zapustnikovo premoženje izloči alikvotni del zapuščine.
Izvedenec je zgolj dodatno ocenil nepremičnino po tržni metodi, pri čemer gre za del stanovanjskega dvojčka in ne za kakšen večji večstanovanjski ali industrijski objekt s številnimi parcelami. Prav tako odgovori na postavljena vprašanja niso zahtevali posebne dodatne priprave. Zato bi lahko to dopolnitev označili zgolj kot zahtevno.
V skladu z načelom dispozitivnosti lahko predlog za izvršbo umakne le upnik, ne more pa tega storiti dolžnik, niti ni mogoče na podlagi takšne dolžnikove vloge delno ustaviti izvršilnega postopka.
prokurist pravne osebe – obseg pooblastil – nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Ker predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 10. 5. 2012 prokurist ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo s sklepom z dne 16. 5. 2012, da izkaže odobritev tožene stranke (za vložitev predloga za taksno oprostitev) in da ima opravljen pravniški državni izpit. Pri tem ga je opozorilo na posledice, če ne bo ravnal po njegovem pozivu. Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da ji sodišče prve stopnje ni dalo možnosti odobritve vloženega predloga, kar bi pomenilo, da ga vlaga po zakonitem zastopniku. Izraža le nestrinjanje z zakonsko ureditvijo, da mora imeti prokurist opravljen pravniški državni izpit, če želi zastopati pravno osebo pred okrožnim sodiščem.
pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – pravica od varstva časti in dobrega imena - pisanje spornih člankov o osebi – pripravnost ravnanja – zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed – povrnitev nepremožnejkse škode - namen pravične odškodnine – penalna/izravnalna funkcija – relativno javna osebnost – pričakovana zasebnost
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da imajo javne osebe manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti.
Tožnikova takratna javna podoba je skrčila njegov lasten pričakovan obseg zasebnosti, kar sočasno pomeni, da je pravica novinarja in časopisa (ki javnosti posredujeta informacije, do katerih ima ta pravico) do svobode izražanja manj omejena.
DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073946
ZPP člen 411. ZZZDR člen 129. ZIZ člen 9, 9/1, 9/2.
določitev preživnine – začasna odredba – nujno preživljanje otroka – ugovor – pritožba – pristojnost za odločanje
Stališče sodišča, ki je z začasno odredbo določilo takšno preživnino, ki jo narekujejo otrokove potrebe, je napačno. V tej fazi je namreč kriterij za njeno določitev zgolj nujno preživljanje otroka, ki ob hkratnem prispevku drugega starša zadošča za nujne eksistenčne potrebe otroka.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073042
ZNP člen 17, 112, 113, 114, 117, 118, 119, 128. ZPP člen 214, 285. ZZZDR člen 52, 60. SPZ člen 72, 72/5.
ureditev razmerij med solastniki – ureditev razmerij na delu skupnega premoženja – del skupnega premoženja – skupna lastnina – načelo kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave – vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu – narok – obveznost izvedbe naroka – materialno procesno vodstvo – začasna odredba
Okoliščina, da je nepremičnina le del skupnega premoženja predlagatelja in nasprotne udeleženke kot razvezanih zakoncev, ni ovira za ureditev razmerji med predlagateljem in nasprotno udeleženko v zvezi s to nepremičnino.
Bistveno je, da je oblika lastninske pravice zakoncev na predmetni nepremičnini skupna lastnina.
solastnina – enotno sosporništvo – priposestvovanje lastninske pravice
Narava pravice (priposestvovanje lastninske pravice), ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov sporne nepremične ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje (enotno sosporništvo).
Tožena stranka ni poskrbela za varno in zdravo delovno okolje, saj delavcev v brusilnici nikoli ni opozorila na prekomerno obremenjenost s svincem v delovnem okolju. Prav tako ni zagotovila uporabe zaščitnih mask oziroma respiratorjev in uporabe zaščitnih mask ni nadzirala ter kljub priporočilu varnostnih inženirjev ni uredila odsesavanja svinčevega prahu pri brusilnih strojih. S takšnim svojim ravnanjem je opustila dolžno skrbnost zagotovitve varnega in zdravega delovnega okolja.
Svinec je nevarna stvar, ki povzroča okvare zdravja in je delo v delovnem okolju, v katerem so delavci izpostavljeni vplivu svinca, zdravju nevarno okolje, zato za škodo, ki jo utrpi delavec, ki zboli za poklicno boleznijo, odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
prodajna pogodba – ničnost – nična pogodba – stiska – težko gmotno stanje stranke – izkoriščanje – oderuška pogodba – očitno nesorazmerna korist – načelo enakovrednosti dajatev
Razlika med odstopanjem je očitno nesorazmerna, če presega meje pričakovanega odstopanja in to odstopanje ni opravičljivo. Razlika med tržno ceno in dogovorjeno ceno v obsegu 1/3 ni v mejah pričakovanega odstopanja in ker ni okoliščin, ki bi tako odstopanje opravičile, je to pravno opredeliti kot očitno nesorazmerje.
Lahko se izkoristi pogodbeno stranko tudi s pasivnim ravnanjem, če se zavestno pristane na že ustvarjeno stanje z namenom, da se zase pridobi nesorazmerna premoženjska korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073912
ZPP člen 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 72, 72/5, 73, 73/4, 76, 76/2, 76/3, 79.
pravica do izjave – neprerekana dejstva – navajanje novih dejstev v pritožbi – prekluzija – protispisnost – navadno sosporništvo – vpis zakonitega zastopnika v sodni register – pooblastilo – splošno pooblastilo – obseg pooblastitve – redno poslovanje – neupravičeno zastopanje – naknadna odobritev pravnega posla – solidarna odgovornost zastopnika in zastopanega – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče lahko samo ugotovi dejstva, ki so bila neprerekana in se zato štejejo za priznana, saj s tem v ničemer ne posega v pravico strank do izjave.
Tožnik ni imel vpogleda v kazenski spis le do tedaj, ko je bil v kazenskem postopku zaslišan kot priča, kar se je zgodilo en mesec pred zaključkom glavne obravnave, zato so novo predloženi dokazi v pritožbenem postopku prepozni.
Neskrbnosti drugega toženca pri pridobivanju dokazov ne opravičuje njegovo pričakovanje, da bo dokaz predložil prvi toženec.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - umik tožbe – vrednost spornega predmeta
V sporih o uvrstitvi v plačni razred se kot vrednost spora upošteva višina triletnega zneska, ki predstavlja razliko med dejanskim in zahtevanim plačilom. .
predhodna odredba – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Če so dane konkretne trditve strank, je treba pri pravni osebi presojati verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, skozi njen celotni finančni oziroma premoženjski položaj. To pomeni tako kratkoročno kot dolgoročno plačilno sposobnost.
Kratkoročna plačilna nesposobnost odpira vprašanje verjetne nevarnosti, ali bo uveljavitev terjatve tožeče stranke precej otežena.
oporočna sposobnost – izpodbijanje oporoke – predmet izpodbijanja – trditveno breme – lastnoročna oporoka
Sodišče je bilo dolžno preverjati le oporočno sposobnost zapustnice v času sestave oporoke pred pričami, glede katere so bili tožniki s strani zapuščinskega sodišča napoteni na pravdo. Zapis, za katerega toženec trdi, da gre za lastnoročno oporoko zapustnice, pa v času zapuščinske obravnave sodišču ni bil predložen in tudi ni bil predmet izpodbijanja v konkretnem postopku.
Sklenjena sodna poravnava, s katero se je posredna posestnica zavezala tožniku, da mu bo izročila garsonjero, predstavlja izjavo volje, s katero je na nanj prenesla posredno posest.
Oseba, ki je imela garsonjero v neposredni posesti, je garsonjero izpraznila in pustila ključ v vratih z namenom, da jo prevzame posredna posestnica. Zato ne gre za opustitev posesti, temveč za nameravano prepustitev neposredne posesti.
odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – strokovna napaka v postopku zdravljenja – premestitev v psihiatrično kliniko – hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici – trditvena podlaga – razbremenitev odgovornosti – standardi vestnega zdravljenja – nepremoženjska škoda – nevšečnosti oškodovanca – vzročna zveza – višina odškodnine
Toženčeva trditev, da je bila premestitev tožnice z matične bolnišnice, kjer se je nahajala zaradi težkega zdravstvenega stanja, v psihiatrično bolnišnico v skladu s standardi pravilnega zdravljenja, je ostala nedokazana. Toženec se svoje odškodninske obveznosti zato ne more razbremeniti.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodne takse – razveza zakonske zveze – zakonski spor – razvezni postopek
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev, saj ni upoštevalo visoke vrednosti predmeta postopka (preko 3 milijone EUR), ki bo podlaga za odmero sodne takse. Ob predvideni visoki sodni taksi in izkazanih nerednih prihodkih tožnice je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da z enkratnim plačilom takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja.
obveznost plačila – zamudna sodba – nadurno delo – pisan odredba
Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.
Nepremičnina je v solasti vseh v zemljiško knjigo navedenih solastnikov, ki so kot taki nujni sosporniki in morajo sodelovati v razdružitvenem postopku.
ZPP člen 155, 163, 163/3, 318. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 15.
zamudna sodba – nezgoda pri deli – odgovornost delodajalca - pravdni stroški – administrativni stroški
Ni splošno znano, da nobeno izobraževanje ne more preprečiti delavcu, da z roko seže v nezavarovani del stroja, na kar se tožena stranka neprepričljivo in neuspešno sklicuje v pritožbi.
Tožeča stranka je stroške, s tem, ko jih ni specificirala po posameznih elementih, dejansko priglasila v pavšalnem znesku. Ta pa ne more znašati več kot znaša pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, ki se lahko v primeru uveljavljanja pavšalnega zneska namesto dejanskih izdatkov, priznajo odvetniku.