Za presojo, kdaj je bilo darilo dano, pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti, je relevanten trenutek prehoda premoženja in ne trenutek sklenitve same pogodbe.
Volilojemnik dobi pravico proti dediču v trenutku zapustnikove smrti in ne v trenutku, ko oporočitelj napravi oporoko, s katero mu volilo nakloni. Zato tudi ni razloga, da bi darilo na podlagi darilne pogodbe za primer smrti in relevanten trenutek, kdaj je darilo prejeto, obravnavali drugače.
Iz narave darilne pogodbe za primer smrti izhaja, da je bistvo, da se mora izpolniti šele po darovalčevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe.
Za presojo pravice nujnega dediča (tožnice) na vrnitev darila zato ni odločilen čas podpisa takšne darilne pogodbe in je ta primer treba obravnavati enako kot primer, ko je bilo darilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja (peti odstavek 28. člena ZD).
Pretrganje zastaranja iz 41. člena ZD učinkuje tudi za osebe, ki niso zakoniti dediči in so „druge osebe“ v smislu petega odstavka 28. člena ZD ter niso sodelovali v zapuščinskem postopku.
Revizija se dopusti glede vprašanja začetka teka zastaranja odškodninske terjatve za premoženjsko škodo (manjvrednost nepremičnine), nastalo zaradi imisij.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo po hrvaškem pravu.
Izvršitve odločbe sodišča v kazenskem postopku, na podlagi katere je bilo vozilo vrnjeno pooblaščencu domnevno pravega lastnika, ni mogoče subsumirati pod pojem singularnega pravnega nasledstva v smislu odtujitve iz 190. člena ZPP. Pravni prednik in pravni naslednik v tem primeru nista v nobenem civilnopravnem razmerju.
Odločitev sodišča o zavrnitvi dajatvenega zahtevka ne pomeni avtomatično, da je neutemeljen tudi zahtevek ugotovitvene tožbe. Ko je sodišče prve stopnje odločilo, da dajatveni zahtevek ni utemeljen, bi moralo presoditi, ali lahko (vmesni) ugotovitveni zahtevek ostane v veljavi kot zahtevek samostojne ugotovitvene tožbe, za kar je potrebno, da tožnik izkaže pravni interes, ki je posebna procesna predpostavka splošne ugotovitvene tožbe (pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku predpostavka prejudicialnosti nadomešča predpostavko pravnega interesa). Šele če zahtevek ne more ostati v veljavi niti kot zahtevek splošne ugotovitvene tožbe, ga je potrebno zavreči.