Revizija se dopusti glede:
procesnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da se odpoved najemne pogodbe ni nanašala na najem opreme, kršilo določbe pravdnega postopka (7., 212, 214. člen ZPP);
materialnopravnega vprašanja glede povezanosti najemne pogodbe za opremo (Aneksa št. 1 k (pod)najemni pogodbi) s (pod)najemno pogodbo za poslovni prostor (Podnajemna pogodba št. 01/2001) ter glede morebitnega prenehanja najemne pogodbe za opremo.
Zgolj dejstvo, da je kot priča pri hišni preiskavi sodeloval oškodovanec, še ne omogoča zaključka, da je hišna preiskava nezakonita, ali da je dokaz, pridobljen pri hišni preiskavi, nedovoljen dokaz v smislu 219. člena ZKP.
Obtoženec ima pravico biti navzoč pri hišni preiskavi ne glede na to, ali se ta opravlja v njegovih prostorih ali v prostorih drugih oseb.
Revizija se lahko vloži, če sodba pritožbenega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je uporabilo dokaze (uradne zaznamke), ki so bili iz kazenskega spisa izločeni, ni prekršilo določb pravdnega postopka, niti ni poseglo v nobeno ustavno zajamčeno človekovo pravico tožečih strank. Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Namen izločitve obvestil, zbranih od osumljenca v kazenskem postopku, četudi sploh niso bila pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, je v zagotovitvi pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, kjer mu nasproti stoji država. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se torej varujejo pravice obdolženca, hkrati pa ni poseženo v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku pa si nasproti stojita dve enakovredni stranki in v primeru, da uporabe določenega dokaza ne dopustimo, s tem pride do posega v pravice nasprotne stranke – v njeno ustavno pravico do dokaza kot del pravice do izjave v postopku.