Tožena stranka je dolžna tožniku plačati odpravnino ob upokojitvi, ker je tožnik izpolnil pogoje, ki jih določa ZDR-1 v 132. členu. Ni pomembno, na kakšen način oziroma na kakšni podlagi je delavcu delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, bistveno je, da je tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala in da se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja ter da med statusom zaposlenega in statusom upokojenca ni bilo nobene časovne prekinitve.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/3, 43, 43/1. ZNP člen 37. ZPP člen 184, 185, 185/7, 188, 188/4, 300, 300/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - delna ustavitev postopka - sprememba predloga v nepravdnem postopku - skupno pripadajoče zemljišče - razširitev predloga - nasprotni predlog - ločitev pravd
Predlagatelji niso za obravnavana zemljišča, kot zmotno navajajo pritožniki, preklicali delnega umika svojega predloga z dne 2. 7. 20181, kar v skladu z ZPP ne bi bilo dopustno, temveč so svoj predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča z vlogo z dne 20. 9. 2018 spremenili, konkretno razširili. To pa je kljub predhodnemu delnemu umiku predloga glede istih zemljišč dovoljeno, saj se v primeru umika predloga šteje, kakor da predlog sploh ni bil vložen, in se lahko znova vloži. Ponovna vložitev predloga glede istih zemljišč znotraj istega postopka ne bi bila mogoča zgolj v primeru, če bi bil predlog v celoti umaknjen. V takšnem primeru bi bil namreč postopek v celoti ustavljen in ga tudi ne bi bilo mogoče več nadaljevati, zaradi česar bi morali predlagatelji vložiti nov predlog. Za takšno situacijo v tem primeru ne gre, saj je obravnavani postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po delnem umiku predloga še vedno tekel, posledično pa tudi v nadaljevanju ni bilo ovir za spremembo predloga oziroma njegovo razširitev.
ZFPPIPP člen 302, 302/1, 302/2, 305, 305/1, 305/2, 308.
stečaj zapuščine - preizkus terjatve - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - prerekanje terjatve - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - napotitev na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve
Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
Pravica pridobiti certifikat tako ni le pravica državljana na dan 5. 12. 1992, temveč tudi vseh tistih oseb, ki so bile na ta dan v pravicah in dolžnostih izenačene z državljani v skladu s 13. členom Ustavnega zakona. Tožnik do pridobitve brezplačnega lastniškega certifikata ni bil upravičen, ker za slovensko državljanstvo ni pravočasno zaprosil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030786
ZPP člen 5, 11, 394, 394/1, 394/1-10, 400, 400/3. SPZ člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 290, 290/1.
obnova pravdnega postopka - objektivne meje pravnomočnosti - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - vzročna zveza - škoda - plačilo del izvajalcu
Ko sodišče dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, pri čemer se nadomestitveni postopek (judicium restitutorium) ravna po naravi obnovitvenega razloga. Če je bila obnova dovoljena zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe, je tema nadomestitvenega postopka omejena in se prejšnji postopek rekonstruira le v tistem delu, ki je bil zadet z razlogom za obnovo. Pri tem mora sodišče ostati v okviru iste dejanske podlage, ki je bila zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti, saj bi bila sicer identiteta zahtevka spremenjena, novosti pa ne smejo spremeniti identitete spora.
Tožena stranka je isti pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja sedaj zoper sodbo, izdano v nadomestitvenem postopku, neuspešno uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi obnove, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu z dne 2. 10. 2018 že odločilo, da sodišče prve stopnje s sodbo 2. 2. 2016 ni odločalo o neutemeljenosti škode, kot elementu odškodninske odgovornosti, temveč je le obiter dictum navedlo, da zahtevek še ni zapadel, zato ni šlo za presojo obstoja škode. Odločba o razveljavitvi sodbe z 2. 2. 2016 je postala pravnomočna in je sodišče prve stopnje v nadomestitvenem postopku, potem ko je bila prejšnja sodba razveljavljena, pravilno v luči novih dejstev in dokazov ponovno pretreslo celotno procesno gradivo, torej tudi tisto, ki se nanaša na element škode, vendar šele po tem, ko je ugotovilo, da je na podlagi novih dejstev in dokazov izpolnjen in podan element protipravnosti. Pri tem tudi ni šlo za nedovoljeno upoštevanje sprememb pravnih predpisov in sprememb sodne prakse o nekem vprašanju, saj kot pojasnjeno, sodba z dne 2. 2. 2016 ni temeljila na morebitnem neobstoju škode, ker se s tem elementom kot takim, sodišče tedaj sploh ni vsebinsko ukvarjalo.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je tudi načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka (11. člen ZPP). Omejevanje dolžine rokov za navajanje novih dejstev vpliva po eni strani na pospešitev postopka, po drugi pa nujno poseže v načelo kontradiktornosti ter pravico do izjavljanja (5. člen ZPP). Naloga sodišča je, da najde pravo in ustrezno ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo. To ravnovesje je mogoče zagotoviti s primerjavo koristi, ki jo omejevanje roka za izjavljanje o novih dejstvih prinaša in teže posledic prekluzije.
Izpodbijana sodba temelji predvsem na ugotovitvi, da je tožena stranka kljub pogodbeni prepovedi prenosa terjatev na drugega upnika, ki je izhajala iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe št. 01, slednja pa je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, še vedno izvajala plačila po tej pogodbi glavnemu izvajalcu A., čeprav je bila seznanjena s tem, da je A. terjatve do nje zastavil za kredit B., vsa plačila pa so se izvajala predčasno (pred zapadlostjo, ki je bila dogovorjena v pogodbi). Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožbe, da iz sporne izjave z dne 4. 3. 2010 izhaja le to, da bodo njena pogodbena plačila usmerjena na račun A. pri B. in da bodo ta sredstva namenjena zagotavljanju rednega in pravočasnega pokrivanja kreditnih obveznosti. Prav slednje je tisto, kar se očita toženi stranki - da je vedela za zastavo terjatev, do katere ne bi smelo priti, in da je vedela, da bodo plačila, ki jih tožena stranka izvaja A. za izvedbo pogodbenih del, prešla v sfero B. in ne v sfero tistih, ki so dela izvajali (podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga po Pogodbi št. 01; prim. deveti odstavek 5. člena te pogodbe), pa je kljub temu A. plačevala in to vedno predčasno, pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Pritožbena navedba, da poraba sredstev ni in ne more biti stvar in odgovornost naročnika, je zato glede na vsebino Pogodbe št. 01, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, neutemeljena. Tožena stranka bi se ob vsem navedenem morala zavedati, da podizvajalci, kar je tožeča stranka nedvomno bila, zaradi ravnanj A. ne bodo poplačani. V tem smislu niti ni pomembno ali je šlo za nominirane ali nenominirane podizvajalce. Tožena stranka je lahko oziroma bi morala računati na nastanek škode oziroma bi se nastanka škode morala zavedati, in to za vse, ki so opravljali delo kot podizvajalci A.
SZ člen 117, 118. ZLNDL člen 2. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba na podlagi določb SZ - način prenosa pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pravica uporabe - lastninjenje stavbnih zemljišč - prenos pravice uporabe - darilna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikov oče z uveljavitvijo ZLNDL dne 25. 7. 1997 (kot tedaj upravičen in dejanski imetnik pravice uporabe na sporni nepremičnini - glej 2. člen ZLNDL) postal lastnik celotne nepremičnine parc. št. 208/8, vključno s pripadajočim zemljiščem, ki se razteza po vsej nepremičnini okrog enostanovanjske hiše. Ob tem se je pravilno sklicevalo na 7. člen ZPN in na 12. člen ZTLR ter na enotno sodno prakso. Zato nista pravno pomembna pritožbena očitka, da SZ (po katerem je tožnikov oče kot imetnik stanovanjske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe pridobil lastninsko pravico na stanovanjski stavbi) ni urejal lastninjenja stavbnih zemljišč ter da bi pravica uporabe morala temeljiti na ustreznem pravnem naslovu. V skladu z ZPN se je s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Z nakupom stanovanjske hiše je kupec (tožnikov oče) torej (leta 1992) že na podlagi zakona pridobil tudi pravico uporabe na pripadajočem (funkcionalnem) zemljišču oziroma kasneje, skladno z določbami ZLNDL, tudi lastninsko pravico.
ZNP-1 člen 6, 216, 216/1. ZNP člen 19, 20. DZ člen 262, 295.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zakonska podlaga za odločanje - uporaba zakona - odvzem poslovne sposobnosti - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - pogoji za dopustitev udeležbe - udeleženci postopka - krog udeležencev postopka - postavitev skrbnika - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi
Ker predmetni postopek teče v korist varovanca – nasprotnega udeleženca in ščiti njegove pravice, višje sodišče sodi, da je treba v postopkih, ki do 15. 4. 2019 po ZNP niso bili zaključeni in jih je treba dokončati po določbah ZNP, uporabiti materialno pravne določbe DZ o postavitvi pod skrbništvo.
DZ namreč ne pozna več odvzema poslovne sposobnosti, temveč je ta institut nadomestil s postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo, pri čemer je tudi odločanje o postavitvi/imenovanje skrbnika s CSD prenesel na sodišče. Sodišče prve stopnje zato nima prav (in to pritožnica utemeljeno izpostavlja), da ni ono tisto, ki bo postavilo skrbnika in določilo njegove obveznosti v odnosu do varovanca (tj. nasprotnega udeleženca). V luči tega materialnopravnega izhodišča je odločitev sodišča prve stopnje o ne dopustitvi udeležbe ženi tudi napačna.
Toda narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto terja, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so (formalne) stranke/udeleženci postopka, zato ZNP v 20. členu ureja prijavo udeležbe drugih oseb. Postopka se zato lahko udeležujejo tudi vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se tako poleg formalnih udeležencev lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci. Njim, ki niso stranke postopka v procesnem smislu, zakon daje nekatere procesne možnosti, da v postopku sodelujejo in varujejo svoje koristi.
izvrševanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - osvoboditev služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - prenehanje služnosti na podlagi zakona - ocena verodostojnosti priče - varstvo služnosti - prepoved vznemirjanja - stroški postopka - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta
Toženec in njegovi najemniki so glede na spreminjajoče stanje na služnostni poti po njej hodili tako, da so obšli na njej postavljene ovire ali (in) tako, da so sestopili na sosednje zemljišče in s tem del poti prehodili po njem, del pa po sporni poti. Četudi so ovire na poti morali na en ali drug način obiti, to še ne pomeni, da služnosti niso izvrševali ali da so izvrševanje svoje pravice hoje po sporni poti opustili. Sestopanja na sosednje zemljišče ni mogoče razumeti v smislu uklonitve prepovedi tožnikov glede hoje po služeči parceli.
Z najdbo prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice se prostorski vidik odvetniške zasebnosti ni avtomatsko raztegnil na stanovanjsko hišo, kjer živita obdolženec in odvetnica. Odvetniki sicer uživajo varstvo prostorske zasebnosti povsod, kjer opravljajo svojo dejavnost, vendar odvetnica preiskovalnim dejanjem na lastnem domu ni z ničemer oporekala, okoliščina, da bi naj tam odvetnica morebiti opravljala tudi svoj poklic, pa policistom sama po sebi ni mogla biti poznana. Šele kasneje izkazano lastništvo odvetnice nad zaseženima predmetoma ni ovira za njun zakoniti zaseg. Zaseg prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice pomeni le, da se je nanju raztegnil komunikacijski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne, varstvo katerega je sodišče prve stopnje zagotovilo z izvedbo preiskave elektronskih naprav na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve Ustavne odločbe.
ZPP člen 285. ZIZ člen 270. OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/3, 260.
začasna odredba - prepoved odtujitev in obremenitev premičnin - neodplačno razpolaganje - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena - paulijanska tožba (actio pauliana) - oblikovanje tožbenega zahtevka - oblika tožbenega zahtevka - oblikovalni zahtevek - dajatveni zahtevek - materialno procesno vodstvo
V sodni praksi in pravni teoriji se je izoblikovalo stališče, da je v primerih, ko je pravna konstrukcija, iz katere izvira zahtevek, izrazito kompleksna, in ko je tudi sodna praksa dolga leta dopuščala drugačne zahtevke, dolžnost sodišča, da stranki v okviru materialno procesnega vodstva, zaradi zagotovitve ustavno varovane pravice do učinkovitega sodnega varstva, razkrije normativno strukturo in ji tako omogoči, da svojo zahtevo za sodno varstvo, ki mora biti v trditvenem gradivu jasno izražena, tudi procesno pravilno oblikuje.
pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - javna površina - pravni interes - neupoštevne navedbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so etažni lastniki stavbe B. ulica 2 v postopku na prvi stopnji priznali, da za to zemljišče že ves čas skrbijo in ga vzdržujejo zgolj etažni lastniki stavbe B. ulica 4 in da za to zemljišče sami nimajo interesa, zato predlogu predlagateljev niso nasprotovali. Zoper izpodbijani sklep se etažni lastniki stavbe B. ulica 2 tudi niso pritožili. Navedbe nasprotne udeleženke, da parcela 416/57 k.o. ... predstavlja skupno pripadajoče zemljišče obeh stavb B. ulica 4 in 2, presegajo njen pravni interes, ki ga lahko zasleduje s pritožbo. Nasprotna udeleženka namreč ne navaja, kako odločitev o tem, ali parcela 416/57 predstavlja skupno pripadajoče zemljišče ali individualno pripadajoče zemljišče, kakorkoli prizadeva njen pravni položaj. Zato so njene pritožbene navedbe neupoštevne, glede na prej povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pa tudi sicer neutemeljene.
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del
Del stavbe št. 4, ki v naravi predstavlja klet, ni splošni skupni del stavbe, temveč posamezni del stavbe, katerega solastnika sta nasprotna udeleženka vsak do 1/2.
krivdna odškodninska odgovornost - poseg v telesno integriteto - poseg v čast in dobro ime - škodni dogodek - dokazna ocena - metodološki napotek - ponoven začetek glavne obravnave - pravočasen dokaz - nov dokaz - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - dokazovanje škode - nepremoženjska škoda - dokaz z izvedencem medicinske stroke
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede višine tožničine terjatve. Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je tožnica zaradi obravnavanih dogodkov doživljala strah, občutek ogroženosti in ponižanosti. Ne drži toženčevo stališče, da bi tožnica strah in nastalo škodo morala dokazovati s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Skladno z načelom proste presoje dokazov lahko tožnica za dokazovanje določenega dejstva predlaga katerokoli dokazno sredstvo, ki mu sodišče ne sme vnaprej odreči dokazne teže, ampak mora presojo njegove dokazne vrednosti podvreči skrbni, vestni in argumentirani dokazni oceni. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo.
Da bi menica lahko opravljala funkcijo zavarovanja plačil, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, povezani z lastnostjo menice. Temeljni lastnosti, ki menici dajeta učinke zavarovalne funkcije sta načelo abstraktnosti in menične strogosti.
V zvezi z zavarovalno funkcijo menice je bistveno, da takšno funkcijo lahko opravlja le akceptirana trasirana menica, ko z akceptom postane primarni menični zavezanec trasat (akceptant) in remitent (menični upnik) lahko zahteva plačilo menice od njega oziroma od trasanta, če akceptant ne plača. Upniku akceptirana trasirana menica zagotavlja podobne učinke kot osebna zavarovanja (poroštvo) ali zavarovanja z zastavno pravico na terjatvi.
Pri lastni menici pa ne gre za vzpostavitev tristranega pravnega razmerja, ampak za odnos med izdajateljem menice in meničnim upnikom, ki sta hkrati dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja, ki je podlaga za izdajo menice. Gre za pravno stanje, ki je podobno izdaji zadolžnice. Z izdajo menice se za upnika položaj bistveno ne spremeni. Pravno razmerje še naprej obstaja samo med njim in dolžnikom.
Pri vtoževani terjatvi gre za eno terjatev (en dolg) tožene stranke do tožeče stranke, ki je nastala v zvezi s temeljnim poslom in ta terjatev je bila navedena v posodobljenem seznamu terjatev in v zvezi z njo je bila pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da isto terjatev tožeča stranka vtožuje na podlagi lastne menice, terjatvi ne daje posebnega pravnega položaja in ne drži pritožbeni očitek, da poenostavljena prisilna poravnava nima nobenega vpliva na vtoževano menično terjatev.
spor majhne vrednosti - obvezen rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - vplačevanje v rezervni sklad - višina prispevka v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - načrt vzdrževanja
Sodna praksa stoji na stališču, da se višina prispevka v rezervni sklad v smislu 41. člena SZ-1 lahko zviša (le), če tako določijo etažni lastniki v načrtu vzdrževanja, sprejetem po 26. členu SZ-1. Bistveno je torej, da se o zvišanju prispevka v rezervni sklad ne more odločati samostojno, ampak vedno le v povezavi s sprejetim načrtom vzdrževanja.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - neposredno vročanje stranki
Pri pridržani osebi gre za duševno motnjo demenco, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja.
Oseba z opisanim vedenjem huje ogroža sebe in svoje zdravje in življenje, kakor tudi zdravje ali celo življenje drugih, kar pa je posledica duševne motnje, vzrokov ogrožanja pa v tej fazi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V določenem času zadržanja enega meseca se pričakuje umiritev, izpeljava potrebnih diagnostičnih preiskav, vse z namenom, da se vrne v domače okolje, sicer bi bila potrebna namestitev v socialnovarstveni zavod, saj brez pomoči ne zna več ustrezno poskrbeti zase, za svoje pravice, koristi, kot tudi zdravje oziroma življenje.
Dokler nekomu ni odvzeta poslovna sposobnost, je poslovno in s tem tudi procesno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje pridržanemu pravilno in zakonito, preko psihiatrične ustanove, vročilo izpodbijani sklep, saj bi mu bila sicer odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
motenje posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - posredni motilec posesti
Upoštevaje navedeni namen posestnega varstva, pri katerem se varuje že golo dejansko oblast na stvari, sodišče skladno s citirano določbo 33. člena SPZ upošteva samo zadnje stanje posesti (in nastalo motenje).
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da lahko kot posrednega motilca definiramo osebo, ki dejanje odobri ali osebo, v katerega korist je bilo dejanje opravljeno.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 76.. OZ člen 253, 254.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je za priznanje pogodbene kazni odločilno, katera kolektivna pogodba je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.