CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030786
ZPP člen 5, 11, 394, 394/1, 394/1-10, 400, 400/3. SPZ člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 290, 290/1.
obnova pravdnega postopka - objektivne meje pravnomočnosti - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - vzročna zveza - škoda - plačilo del izvajalcu
Ko sodišče dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, pri čemer se nadomestitveni postopek (judicium restitutorium) ravna po naravi obnovitvenega razloga. Če je bila obnova dovoljena zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe, je tema nadomestitvenega postopka omejena in se prejšnji postopek rekonstruira le v tistem delu, ki je bil zadet z razlogom za obnovo. Pri tem mora sodišče ostati v okviru iste dejanske podlage, ki je bila zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti, saj bi bila sicer identiteta zahtevka spremenjena, novosti pa ne smejo spremeniti identitete spora.
Tožena stranka je isti pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja sedaj zoper sodbo, izdano v nadomestitvenem postopku, neuspešno uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi obnove, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu z dne 2. 10. 2018 že odločilo, da sodišče prve stopnje s sodbo 2. 2. 2016 ni odločalo o neutemeljenosti škode, kot elementu odškodninske odgovornosti, temveč je le obiter dictum navedlo, da zahtevek še ni zapadel, zato ni šlo za presojo obstoja škode. Odločba o razveljavitvi sodbe z 2. 2. 2016 je postala pravnomočna in je sodišče prve stopnje v nadomestitvenem postopku, potem ko je bila prejšnja sodba razveljavljena, pravilno v luči novih dejstev in dokazov ponovno pretreslo celotno procesno gradivo, torej tudi tisto, ki se nanaša na element škode, vendar šele po tem, ko je ugotovilo, da je na podlagi novih dejstev in dokazov izpolnjen in podan element protipravnosti. Pri tem tudi ni šlo za nedovoljeno upoštevanje sprememb pravnih predpisov in sprememb sodne prakse o nekem vprašanju, saj kot pojasnjeno, sodba z dne 2. 2. 2016 ni temeljila na morebitnem neobstoju škode, ker se s tem elementom kot takim, sodišče tedaj sploh ni vsebinsko ukvarjalo.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je tudi načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka (11. člen ZPP). Omejevanje dolžine rokov za navajanje novih dejstev vpliva po eni strani na pospešitev postopka, po drugi pa nujno poseže v načelo kontradiktornosti ter pravico do izjavljanja (5. člen ZPP). Naloga sodišča je, da najde pravo in ustrezno ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo. To ravnovesje je mogoče zagotoviti s primerjavo koristi, ki jo omejevanje roka za izjavljanje o novih dejstvih prinaša in teže posledic prekluzije.
Izpodbijana sodba temelji predvsem na ugotovitvi, da je tožena stranka kljub pogodbeni prepovedi prenosa terjatev na drugega upnika, ki je izhajala iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe št. 01, slednja pa je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, še vedno izvajala plačila po tej pogodbi glavnemu izvajalcu A., čeprav je bila seznanjena s tem, da je A. terjatve do nje zastavil za kredit B., vsa plačila pa so se izvajala predčasno (pred zapadlostjo, ki je bila dogovorjena v pogodbi). Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožbe, da iz sporne izjave z dne 4. 3. 2010 izhaja le to, da bodo njena pogodbena plačila usmerjena na račun A. pri B. in da bodo ta sredstva namenjena zagotavljanju rednega in pravočasnega pokrivanja kreditnih obveznosti. Prav slednje je tisto, kar se očita toženi stranki - da je vedela za zastavo terjatev, do katere ne bi smelo priti, in da je vedela, da bodo plačila, ki jih tožena stranka izvaja A. za izvedbo pogodbenih del, prešla v sfero B. in ne v sfero tistih, ki so dela izvajali (podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga po Pogodbi št. 01; prim. deveti odstavek 5. člena te pogodbe), pa je kljub temu A. plačevala in to vedno predčasno, pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Pritožbena navedba, da poraba sredstev ni in ne more biti stvar in odgovornost naročnika, je zato glede na vsebino Pogodbe št. 01, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, neutemeljena. Tožena stranka bi se ob vsem navedenem morala zavedati, da podizvajalci, kar je tožeča stranka nedvomno bila, zaradi ravnanj A. ne bodo poplačani. V tem smislu niti ni pomembno ali je šlo za nominirane ali nenominirane podizvajalce. Tožena stranka je lahko oziroma bi morala računati na nastanek škode oziroma bi se nastanka škode morala zavedati, in to za vse, ki so opravljali delo kot podizvajalci A.
OZ člen 615, 615/1. ZPP člen 214, 214/2, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-8.
narok za glavno obravnavo - oprava naroka v nenavzočnosti - neskrbno ravnanje - upravičen razlog za nepristop na narok - preložitev naroka - možnost udeležbe stranke v postopku - najemna pogodba - molče obnovljena pogodba - priznano dejstvo - podaljšanje najemnega razmerja
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba obravnavati restriktivno. Okoliščine, zaradi katerih naj bi bil zakoniti zastopnik obveščen o naroku šele en dan pred narokom, izhajajo iz sfere tožene stranke (pravne osebe), ki nosi tudi morebitne posledice zatrjevanih „napak“ v poslovanju.
Protispisnost je predvsem napaka tehnične narave, gre za napačen »postopek prenosa« v obrazložitev sodbe tistega, kar je zapisano v listinah, kar mora imeti vpliv na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo. Nestrinjanje z dokazno oceno oziroma drugačno pravno tolmačenje listin že pojmovno ne more biti kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z najdbo prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice se prostorski vidik odvetniške zasebnosti ni avtomatsko raztegnil na stanovanjsko hišo, kjer živita obdolženec in odvetnica. Odvetniki sicer uživajo varstvo prostorske zasebnosti povsod, kjer opravljajo svojo dejavnost, vendar odvetnica preiskovalnim dejanjem na lastnem domu ni z ničemer oporekala, okoliščina, da bi naj tam odvetnica morebiti opravljala tudi svoj poklic, pa policistom sama po sebi ni mogla biti poznana. Šele kasneje izkazano lastništvo odvetnice nad zaseženima predmetoma ni ovira za njun zakoniti zaseg. Zaseg prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice pomeni le, da se je nanju raztegnil komunikacijski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne, varstvo katerega je sodišče prve stopnje zagotovilo z izvedbo preiskave elektronskih naprav na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve Ustavne odločbe.
vznemirjanje lastninske pravice - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - parkirno mesto - negatorna tožba (opustitvena tožba)
Ponavljajoča hoja tožene stranke čez parkirno mesto tožnice nedvomno pomeni vznemirjanje njene lastninske pravice, pred katerim se utemeljeno brani z negatorno tožbo.
prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo posledice, nastale na področju psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je prisodilo denarno odškodnino v nekoliko prenizkem znesku.
Razlogov za razlikovanje med storilci, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji in med tistimi, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, 113.a člen ZP-1 ne podpira.
Tožnik je bil v negotovosti, se počutil slabo in bil prizadet in osramočen pred okolico, to pa je trajalo vse od toženčeve ovadbe pri Specializiranem državnem tožilstvu v juliju 2017 do razsodbe kazenskega sodišča v januarju 2019. Tako duševne bolečine niso trajale zgolj 4 mesece, kot to navaja pritožba. Toženec je tožnika krivo ovadil za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, čeprav je vedel, da to ne drži. S tem je tožniku povzročil duševne bolečine, katerih intenziteto in trajanje je sodišče prve stopnje opisalo obrazložitve sodbe. Tožnik se je moral zagovarjati tako pri nadrejenih v službi kot tudi pri pristojnih organih, ki obravnavajo kazniva dejanja uslužbencev.
SZ člen 117, 118. ZLNDL člen 2. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba na podlagi določb SZ - način prenosa pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pravica uporabe - lastninjenje stavbnih zemljišč - prenos pravice uporabe - darilna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikov oče z uveljavitvijo ZLNDL dne 25. 7. 1997 (kot tedaj upravičen in dejanski imetnik pravice uporabe na sporni nepremičnini - glej 2. člen ZLNDL) postal lastnik celotne nepremičnine parc. št. 208/8, vključno s pripadajočim zemljiščem, ki se razteza po vsej nepremičnini okrog enostanovanjske hiše. Ob tem se je pravilno sklicevalo na 7. člen ZPN in na 12. člen ZTLR ter na enotno sodno prakso. Zato nista pravno pomembna pritožbena očitka, da SZ (po katerem je tožnikov oče kot imetnik stanovanjske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe pridobil lastninsko pravico na stanovanjski stavbi) ni urejal lastninjenja stavbnih zemljišč ter da bi pravica uporabe morala temeljiti na ustreznem pravnem naslovu. V skladu z ZPN se je s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Z nakupom stanovanjske hiše je kupec (tožnikov oče) torej (leta 1992) že na podlagi zakona pridobil tudi pravico uporabe na pripadajočem (funkcionalnem) zemljišču oziroma kasneje, skladno z določbami ZLNDL, tudi lastninsko pravico.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - plačilo odškodnine za razlaščena zemljišča - pravna podlaga - pisna izdelava izvedenskega mnenja - strokovna institucija kot izvedenec - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogodba - vsebina pogodbe - atrij kot sestavni del stanovanja - pravica uporabe - prenos lastninske pravice na nepremičnini - skupno pripadajoče zemljišče
Namen ZVEtL in ZVEtL-1 je (bil) zato doseči hitro in učinkovito izvedbo v postopku za čimprejšnjo ureditev teh razmerij, se pravi uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem, ki je nujna za varno in zanesljivo odvijanje pravnega prometa. Za dosego tega cilja je zakonodajalec 1) predvidel posebni postopek, 2) upošteval, da gre za odločanje o lastninskih razmerjih na nepremičninah in je zato določil sodni postopek, 3) glede na naravo in vrsto razmerij ter na določenost kroga udeležencev kot najprimernejšega izbral nepravdni postopek ter 4) kot izid postopka predvidel ugotovitev pripadajočega zemljišča in vknjižbo (so)lastninske pravice v korist lastnika oziroma solastnikov stavbe na tem zemljišču. Upoštevaje navedeno niso utemeljeni pritožbeni očitki o protipravnem razlaščujočem učinku ZVEtL-1 ter s tem povezanih kršitvah ustavnih pravic do zasebne lastnine in do sodnega varstva in temeljih ustavnih načel.
V obstoječi zakonodaji pred letom 2003 je uzakonjena pravica do pripadajočega zemljišča oziroma zemljišča, ki je bilo potrebno za redno rabo nepremičnine, z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa je bil navedeni pravni institut ukinjen. Zato se pripadajoče zemljišče skladno z določili ZVEtL in ZVEtL-1 določa le za stavbe, zgrajene do 1. 1. 2003, ko je stopil v veljavo SPZ. Ob spremembi družbene v zasebno lastnino se je ob lastninjenju stanovanj in stanovanjskih hiš po zakonu pridobljena pravica uporabe transformirala v lastninsko pravico. V tem primeru je imel vpis v zemljiško knjigo zgolj deklaratorni značaj in se pritožba na takšen vpis neutemeljeno sklicuje. Ali povedano drugače, predlagatelji so pravico uporabe na pripadajočem zemljišču pridobili z nakupom svojih stanovanjskih enot po samem zakonu, le da še ni bila ugotovljena in ustrezno zavedena v zemljiški knjigi.
Čeprav je za ugotavljanje obsega individualnih pripadajočih zemljišč praviloma pristojen izvedenec urbanistične stroke, je lahko v konkretnem primeru izvedenka geodetske stroke imela potrebno znanje umeščanja objektov v prostor.
Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdv člen 17, 17/5.
odvetniška tarifa - znižanje nagrade odvetnika - odločitev o pravdnih stroških - dodeljeni odvetnik - odvetnik po uradni dolžnosti
ZOdvT je za civilne postopke, med drugim za pravdnega, v 3. delu tarife kot sestavnem delu tega zakona, pod Opombo 3 v 5. odstavku določil, da gre postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku polovica v tarifi določene nagrade. ZOdvT je v tarifi za posamezne postopke na več mestih določal znižanje nagrade v primeru, ko je bil postavljen odvetnik po uradni dolžnosti ali ko je opravljal brezplačno pravno pomoč.
Sodišče prve stopnje je ravnanje toženca kot stečajnega upravitelja presojalo po strožjih merilih, ki veljajo za dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika) in 98. - 101. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter ugotavljalo, ali so izkazane vse odškodninske predpostavke po prvem odstavku 131. člena OZ - to je škoda, protipravno ravnanje in vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo, v zvezi s čemer je bilo dokazno breme na tožniku, medtem ko je na tožencu bilo dokazno breme, da dokaže, da za nastanek škode ni kriv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00030902
OZ člen 190, 316, 316/-2, 316-3. ZFPPIPP člen 46, 261, 261/1. ZPP člen 150, 150/1, 254, 337, 337/1, 359.
gradbena pogodba - odprava napak - neupravičeno unovčenje bančne garancije - neupravičena pridobitev - pobotni ugovor - pobot v stečaju - primeri, ko je pobot izključen - pritožbene novote - prepoved reformatio in peius
Nad tožečo stranko se je dne 17. 10. 2016 začel stečajni postopek (sklep na list. št. 208). Datum začetka stečajnega postopka je pomemben, ker je za razmerje med pravdnim pobotanjem (po pravilih procesnega prava) in zakonskim pobotanjem (po pravilih insolvenčnega prava) odločilen čas enega ali drugega pobotanja. Tisto pobotanje, ki učinkuje prvo (in povzroči ugasnitev obeh nasproti si stoječih terjatev), namreč prepreči drugo (saj ni več kaj pobotati). Po pravilih procesnega prava se pobotanje opravi šele, ko ga sodišče izreče s sodno odločbo. V pravdi pa je mogoče uveljavljati ugovor zaradi pobota le pod pogojem, da v času odločanja (to je ob koncu glavne obravnave) obe terjatvi še vedno obstajata. Ker se je stečajni postopek nad tožečo stranko (17. 10. 2016) začel pred koncem glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (30. 1. 2018), bi prvo učinkovalo zakonsko pobotanje po ZFPPIPP, kar pomeni, da iz tega razloga ugovor pobotanja v pravdi ni dopusten. Hkrati bi se z dopustitvijo procesnega pobotanja, ki bi učinkovalo po začetku stečajnega postopka, kršilo načelo enakega obravnavanja upnikov v postopkih zaradi insolventnosti (46. člen ZFPPIPP), saj bi prva toženka z uspešno uveljavljenim ugovorom pobotanja v pravdi svojo terjatev prejela poplačano v celoti, ne glede na obseg stečajne mase in siceršnji delež poplačila terjatev preostalih upnikov.
odvzem predmetov - pogoji za izrek stranske sankcije - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka
Iz izpodbijane sodbe tako ne izhaja, kako je sodišče pri presoji načela sorazmernosti v ožjem smislu upoštevalo dejanske okoliščine na strani lastnika, torej kako je presojalo težo posledic odvzema vozila za lastnika in zakaj je na podlagi zgolj enkratno izkazane okoliščine, da je lastnik vozila obdolženki omogočil uporabo vozila, mogoče šteti, da bi bilo v bodoče nevarno, če se avtomobil vrne lastniku, ki obljublja, da ji avtomobila ne bo nikoli več posodil, pri čemer pa tudi ni dodatno preverilo njegovih trditev o tem, da naj bi vozilo dejansko uporabljal J. Š.
preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka
Ker tožeča stranka kljub izrecnim ugovorom tožene stranke in kljub opozorilu sodišča, da pomanjkljivo trditveno podlago dopolni, tega ni storila (niti ni v obvestilu o odsotnosti z naroka sodišče obvestila o morebitni nameri to storiti na prvem naroku za glavno obravnavo), sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da narok preloži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030800
ZNPosr člen 13. OZ člen 837.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri nakupu nepremičnine - plačilo za storitev posredovanja - fikcija vročitve
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih odločilnih pravnorelevantnih dejstev in v povezavi z določbo 13. člena ZNPosr ter 837. členom OZ pravilno zaključilo, da je tožnica za toženko opravila vse storitve. Zato ji je dolžna toženka plačati za posredovanje pri nakupu počitniške hišice.
spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazna ocena - prevozna pogodba
Glede na to, da je tožeča stranka podala konkretne trditve in listinske dokaze v utemeljitev obstoja vtoževane terjatve, tožena stranka pa je zgolj pavšalno ugovarjala zahtevku, je sodišče prve stopnje pravilno že na podlagi predloženih pisnih dokazov zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Posledično pravilno ni izvajalo dokazov z zaslišanje zakonitih zastopnikov strank, katerih izvedbo je tožeča stranka predlagala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
KZ-1 člen 142, 142/1. ZKP člen 435, 435/1, 437/1, 277/1-1.
znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje neupravičene izdaje poklicne skrivnosti
Glede na to, da prvi odstavek 142. člena KZ-1 sankcionira neupravičeno izdajo poklicne skrivnosti, bi moralo biti v zasebni tožbi za njeno sklepčnost konkretizirana njena vsebina, torej izrecno navedeno za katere podatke o zasebnem tožilcu, ki jih je obdolženka izvedela pri opravljanju odvetniškega poklica in jih neupravičeno izdala, je sploh šlo in zakaj so predstavljali skrivnost. Dikcija 142. člena KZ-1 sploh ne vsebuje sintagme ″občutljivi osebni podatki″. Opis dejanja iz zasebne tožbe torej ne vsebuje enega od znakov kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skrivnosti, to je vsebinske opredelitve tistih podatkov na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so takšne narave, da pomenijo poklicno skrivnost.
Iz list. št. 29 izhaja, da je tožeča stranka še pred iztekom roka za plačilo sodne takse oziroma 26. 6. 2019 sodišče prve stopnje po elektronski pošti obvestila, da je sodno takso plačala in predložila potrdilo o plačilu, iz katerega izhaja, da je nalog za plačilo sodne takse izpolnila 26. 6. 2019, plačilo pa je bilo izvedeno 27. 6. 2019, ko ga je sodišče prve stopnje tudi prejelo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da sodna taksa za redni postopek ni bila pravočasno plačana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00034217
ZZK-1 člen 103, 103/1, 243, 243/3, 243/3-4. ZPP člen 184, 339, 339/2, 339/2-11. ZZZDR člen 202.
izbrisna tožba - sprememba tožbe - skrčitev tožbenega zahtevka - privolitev v delni umik tožbe - pravilnost zastopanja - zaznamba izrednega pravnega sredstva - začasno skrbništvo
Tožena stranka v skrčitev zahtevka ni privolila, njeno postopanje, ko je tekom pravde ves čas zatrjevala nesklepčnost dopolnjenega zahtevka in njegovo zavrnitev, pa tudi ne izkazuje konkludentno ravnanje na podlagi katerega bi se lahko štelo, da je privolila v delni umik zahtevka. Tožencu, ki zaradi svoje bolezni ni bil sposoben nastopati kot stranka na sodišču je z odločbo CSD Maribor, št. 1221-91/2018 z dne 16. 7. 2018 tekom nepravdnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti bil postavljen začasni skrbnik, njegov sin P. Z., ki je na podlagi citirane odločbe (priloga C2, list. št. 21) imel pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki še ni star 15 let, torej položaj zakonitega zastopnika toženca (202. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Začasni skrbnik je za zastopanje dne 19. 7. 2018 pooblastil odvetnika A. P. (priloga B1), ki je še istega dne vložil odgovor na tožbo. To pa pomeni, da je ves čas postopka toženca oziroma njegovega skrbnika zastopal pravilno pooblaščeni odvetnik (ta je vložil tudi redno pravno sredstvo) in tako ni po toženi stranki podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.