ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 76, 76/1. SPZ člen 32, 34, 36.
izvršilni naslov - posestno varstvo - spor zaradi motenja posesti - izvršitev sklepa o motenju posesti - petitorna pravda - ugovorni razlog prenehanja terjatve - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - izvršilni stroški - povrnitev stroškov ugovora
Kljub pravnomočni in izvršljivi odločbi, izdani v posestnem sporu, je posestnik (upnik) varovan v posesti stvari ali pravice le toliko časa, dokler nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on in ne toženec (upnik) kot dejanski posestnik, pravico do posesti oziroma, da toženec (upnik) nima pravice do posesti. Takrat preneha terjatev, ki jo ima posestnik na podlagi pravnomočne odločbe v posestnem sporu. Izvršilni naslov pa s tem ni odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. To predstavlja ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo.
ukrep nadzorovane obravnave - sprememba ukrepa - pogoji za spremembo - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve
Izpolnjeni so pogoji za spremembo ukrepa nadzorovane obravnave.
Podani so pogoji za sprejem udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Po ugotovitvah izvedenca nasprotna udeleženka hospitalnega zdravljenja sicer ne potrebuje več, mora pa še naprej jemati psihiatrična zdravila. Čeprav je trenutno v dokaj stabilnem psihičnem stanju, ki ga je dosegla ob dolgoletni hospitalizaciji in ustreznih socio in psiho terapevtskih ukrepih, obstaja velika nevarnost, da bi prepuščena sama sebi hitro zapadla v psihično krizo, ki bi se nadaljevala v psihotično dekompenzacijo. Vzroki za ogrožanje drugih med dolgoletno obravnavo niso bili odstranjeni, ampak le obvladani ob ustreznem medikamentoznem zdravljenju in vodenju ter nadzoru. Po mnenju izvedenca nasprotna udeleženka potrebuje vsakodnevno vodenje in nadzor, tako jemanja zdravil kot nivoja funkcioniranja, zato se ni sposobna vključiti v nadzorovano obravnavo.
sodba na podlagi pripoznave - stroškovna odločitev - kršitev pravice stranke do izjave - povod za tožbo - neobstoj povoda za tožbo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
V konkretni zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je toženec takoj in v celoti pripoznal tožbeni zahtevek že v odgovoru na tožbo. Manjkajo pa v izpodbijani stroškovni odločitvi razlogi o tem, ali je dal povod za tožbo ali ne.
plačilo sodne takse za pritožbo - obveznost plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - taksna obveznost kot procesna predpostavka - pravica do pravnega varstva
Zavrnjeno je pritožnikovo stališče, da za vložitev pritožbe ni nastala taksna obveznost. ZST-1 določa obveznost plačila sodne takse v sodnih postopkih in višino sodne takse za pritožbo.
Ustavno sodišče se je že izreklo, da iz pravice do pravnega sredstva, zagotovljene v 25. členu Ustave, ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno vlaganje pritožb in drugih pravnih sredstev zoper odločitve sodišč.
stranska intervencija - predlog za dopustitev stranske intervencije - pravni interes stranskega intervenienta - funkcija člana uprave - odškodninska tožba - odškodninska odgovornost uprave
Med tožečo stranko in predlagateljem obstaja medsebojno pravno razmerje, saj je bilo predlagatelju pravnomočno naloženo plačilo odškodnine tožeči stranki. Zaradi uspeha tožeče stranke v tem pravdnem postopku bi bil zmanjšan dolg predlagatelja osebno. V teoriji je za tak primer priznan pravni interes za vstop predlagatelja stranske intervencije v pravdo na strani ene od strank. Predlagatelj, kot član uprave tožeče stranke, je izkazal pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da zmaga v tej pravdi.
drugo primerno stanovanje - površina stanovanja - pomožni prostor - klet kot pomožni prostor
Prvenstveno je treba izhajati iz besedila 10. člena SZ-1, ki govori o tem, da mora stanovanje, ne pa stanovanje skupaj s pripadajočimi pomožnimi prostori, ustrezati površinskim merilom za oddajo neprofitnega stanovanja v najem.
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o izobraževanju - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dolžnost izpolnitve obveznosti
Čeprav je tožeča stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga toženi stranki, ne pomeni, da je s tem kakorkoli povzročila nemožnost izpolnitve obveznosti toženke ali da je zaradi tega ugasnila obveznost toženke dokončati študij. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v skladu s 5. členom študijske pogodbe bila obveznost toženke vrniti šolnino (v celoti odvisna od njenega ravnanja) v primeru, če v pogodbenem času treh let ne bo diplomirala. Med prenehanjem delovnega razmerja in zatrjevano nezmožnostjo pravočasno zaključenega študija ni vzročno posledične zveze.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00037851
KZ-1-UPB2 člen 34, 308, 308/3.. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 285.c, 285.č, 330, 355, 355/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokončano kaznivo dejanje - poskus kaznivega dejanja - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - priznanje krivde - izločitev postopka
V obravnavanem primeru gre za dokončano kaznivo dejanje in ne zgolj za poskus. Dejstvo je, da sta obtoženca tujce, ki niso imeli predpisanih dokumentov za prehod meje in dovoljenj za vstop v državo, po tem, ko so jih drugi sostorilci usmerili peš po gozdu preko slovensko-hrvaške meje spravila v avto. Dejstvo je, da je potrebno na opisano dogajanje gledati kot celoto, kjer sta bila obdolženca nenadomestljivi člen za dosego končnega cilja, t.j. prihoda tujcev na končno destinacijo R. I.. Nikakršnega dvoma ni o tem, da so tujci slovensko-hrvaško mejo prestopili ilegalno, kar bi gotovo ne storili, v kolikor ne bi imeli zagotovila, da jih na slovenski strani meje čakata obtoženca zato, da jih odpeljeta naprej proti Italiji. S tem sta obtoženca kaznivo dejanje tudi dokončala, vse dogajanje po tem, ko sta obtoženca tujce v avto že sprejela, pa je samo nadaljevanje že dokončanega kaznivega dejanja.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - prevozna pogodba - dogovor o ceni del - nebistvena sestavina pogodbe
Sodišče prve stopnje je sporno razmerje sicer kvalificiralo kot pogodbo o delu, pa čeprav je očitno, da sta se pravdni stranki dogovorili za prevoz gotovine. Po presoji pritožbenega sodišča sta tedaj sklenili prevozno pogodbo, pri tej pa, enako kot pri pogodbi o delu, dogovor o ceni ne predstavlja bistvene sestavine pogodbe (drugi odstavek 642. člena OZ). Če višina plačila za prevoz ni določena s tarifo ali s kakšnim drugim objavljenim obveznim pravnim aktom in tudi ne s pogodbo, ima prevoznik pravico do običajnega plačila za to vrsto prevoza.
ZDR-1 člen 126.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 70, 70/4.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo
Izplačilo dodatka za delovno dobo je zakonska obveznost, ki se ji delodajalec ne more izogniti, ne glede na to, ali je delavec sporočil delodajalcu o trajanju skupne delovne dobe. Poleg tega je bilo v četrtem odstavku 70. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije določeno, da lahko delavec uveljavlja pravico do dodatka za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe na podlagi predložene delovne knjižice oziroma izpisa o obdobjih zavarovanj, ki ga izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kar delavec predloži delodajalcu ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, o čemer ga mora delodajalec predhodno obvestiti. Po navedeni določbi je bila torej tožena stranka tista, ki bi morala tožnika predhodno obvestiti, da predloži delodajalcu dokazila o trajanju skupne delovne dobe.
Dokazno breme v zvezi s pravilnim obračunom in izplačilom plač je na delodajalcu, ki se je v pogodbah o zaposlitvi zavezal izplačevati plačo delavcu na njegov bančni račun. Tožena stranka ni priložila nobenih prepričljivih dokazil za trditev o plačevanju "na roke" in o višini teh plačil. Zgolj pavšalna izpoved tožene stranke, da je bilo tožniku nekaj izplačano v gotovini, ne da bi navedla kraj in čas izplačila, ob zanikanju tožnika ne zadošča za dokaz o plačilu vtoževanega zneska.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00032016
KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-4. ZKP člen 387.
posebni primeri ponarejanja listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dokazna moč listine - beneficium cohaesionis
V konkretnem delu opisa dejanja je navedeno, da je obtoženka izdala račun ter k svojemu podpisu dodala pripis prokurist, čeprav tega položaja v družbi ni imela, vendar pa nadalje ni niti navedeno in še manj konkretizirano, da je to bistveno vplivalo na dokazilno moč listine.
Zakonski znak "bistvenega vpliva na dokazilno moč listine" je v konkretnem delu opisa dejanja v celoti izostal, prav tako pa ni povzet niti v abstraktnem delu opisa.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - pravnomočno odločeno o prošnji - spremenjene okoliščine
Tožnica je predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo ponovno vložila dne 3. 12. 2019, čeprav je bilo o njenem predlogu za taksno oprostitev, za obročno plačilo, kot tudi za odlog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek že pravnomočno odločeno. Zato ga je prvostopno sodišče pravilno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031125
URS člen 14, 22, 156. ZUstS člen 23. ZKP člen 18, 18/2, 70, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/4, 148/9, 236, 236/1, 236/1-1, 236/1-2, 236/2, 237. DZ člen 4. KZ-1 člen 188.
izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči - oprostitev dolžnosti pričanja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj izvenzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - sorodstveno razmerje - svaštvo - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - obvezna obramba z zagovornikom - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - postopek za oceno ustavnosti
Pri (kvazi) zunajzakonski skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev po DZ, ker je eden od partnerjev v zakonski zvezi s tretjo osebo, gre za položaj, ki je enak dvojni zakonski zvezi. Tudi pri slednji je lahko podana enakost vseh ostalih vidikov skupnosti, vendar taka skupnost v razmerju med partnerjema nima enakih pravnih posledic kot zakonska zveza ne po DZ, ne na drugih pravnih področjih. Nasprotno, dvojna zakonska zveza je po 188. členu KZ-1 celo kaznivo dejanje.
Razlaga določb 236. člena ZKP, da v primeru (kvazi) zunajzakonske skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za njeno veljavnost, oseba, ki živi v taki skupnosti, ne uživa pravne dobrote oprostitve dolžnosti pričanja, je po presoji pritožbenega sodišča ustavnopravno skladna, saj temelji na razumnem in stvarnem razlogu, ki ta položaj razlikuje od primera zunajzakonske skupnosti, ki izpolnjuje vse pogoje za njeno veljavnost.
Institut priviligiranih prič v kazenskem procesnem pravu predstavlja izjemo od siceršnje dolžnosti prič, da v postopku pričajo, izjeme pa je treba razlagati ozko. Slovenska kazenskopravna teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da kroga oseb iz 1. do 3. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, ki so oproščene dolžnosti pričevanja, ni dopustno z analogijo širiti na druge osebe, tudi če so si v zelo tesnih odnosih z obdolžencem.
Priči bi se lahko veljavno odločili, ali se bosta poslužili svoje pravice, da ne pričata, ali pa se ji bosta odrekli in v postopku pričali, le, če bi bili s strani preiskovalne sodnice predhodno ustrezno na zapisnik seznanjeni z vsemi okoliščinami - konkretno z razmerji sorodstva in svaštva - zaradi katerih v postopku nista dolžni pričati. Gre torej za zahtevo po ugotovitvi relevantnih razmerij priviligirane priče do vseh obdolžencev v smislu določbe prvega odstavka 236. člena ZKP, in ne za vzpostavljanje zahteve po podvajanju pravnega pouka po 236. členu ZKP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Kršenje pogodbenih obveznosti načeloma res predstavlja podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa je v zvezi s tem zmotno stališče pritožbe, da delodajalcu v primeru, če oceno neuspešno opravljenega poskusnega dela utemeljuje prav s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti delavca iz delovnega razmerja, teh ni treba izkazati. Delodajalec mora obrazložiti in dokazati dejanski razlog za odpoved tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vročanje - fikcija vročitve - začetek teka pritožbenega roka - tek pritožbenega roka
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki je pripeto k izpodbijanem sklepu, izhaja, da je bil poskus osebne vročitve pisanja tožencu 25. 10. 2019 neuspešen, zato je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Z iztekom 15. dne, t.j. 9. 11. 2019, je na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan – 10. 11. 2019 – je pričel teči 15-dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 24. 11. 2019. Tega dne je bila nedelja, zato se je rok – skladno z določbo 111. člena ZPP – iztekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, torej v ponedeljek, 25. 11. 2019. Toženec je pritožbo priporočeno poslal šele 26. 11. 2019, zato je prepozna, kar skladno z določbo 346. člena ZPP napotuje na njeno zavrženje.
Po določbi prvega odstavka 168. člena OZ ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega zaslužka. V skladu s tretjim odstavkom istega člena se pri oceni izgubljenega zaslužka upošteva zaslužek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. O povrnitvi bodoče škode, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari in da za utemeljenost zahtevka iz tega naslova zadošča že obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival zaslužek.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi ji moralo sodišče priznati nagrado za sporno pripravljalno vlogo. Ker je sodišče toženi stranki določilo rok, da se izjavi do pripravljalne vloge tožnika, so bili stroški vloge za ta spor potrebni (155. člen ZPP).
ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izvedba dokaza po uradni dolžnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist
Prvi odstavek 34. člena ZDSS-1 je mogoče upoštevati le v primerih, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (takega položaja pa v obravnavani zadevi ni bilo). Le v teh primerih sodišče lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti
Tožnik (policist) je dopustil mladoletnici, da je bila prisotna v službenem vozilu z namenom zabave in se je s tem policijsko vozilo, za katerega je bila zadolžena nočna patrulja, uporabljalo neupravičeno. V službenem času je priskrbel in užival alkohol ter omogočil in dopustil uživanje alkohola mladoletnici, ki ji je dopustil tudi vožnjo službenega vozila. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je tožnik namenoma ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršil svoje delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1) ter da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, saj navedene kršitve močno krnijo ugled slovenske policije (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
Ne drži pritožbena trditev, da so policisti, potem ko so našli 10 sadik konoplje, utemeljeno sumili, da obtoženec na terasi goji še več konoplje, saj bi v tem primeru državnega tožilca obvestili tudi o tem sumu, pa so ga le o najdenih 10 sadikah konoplje, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno ugotovitev zaseg preostalih 25 sadik konoplje, ki so se nahajale v plastičnih lončkih in jih je policist, ko se je ozrl na drugo stran terase, lahko videl, ne da bi teraso preiskal, ne predstavlja dela hišne preiskave terase stanovanja, kar bi terjalo sodno odredbo, kot to zmotno meni pritožnik.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 33, 33/1. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. KZ-1 člen 48a, 49, 308, 308/6. ZIKS-1 člen 127, 127/5. ZTuj-2 člen 72. ZMZ-1 člen 20, 31, 31/2, 31/2-4, 68, 68/1. ZAzil člen 6.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen izgona tujca iz države - mednarodna zaščita - načelo nevračanja - izvrševanje kazenskih sankcij
Niti obstoj nevarnosti iz 72. člena ZTuj-2, niti obstoj mednarodne zaščite (status begunca ali status subsidiarne zaščite po 20. členu ZMZ-1), ne predstavljajo ovire za izrek stranske kazni izgona tujca iz države, ki se izvrši v skladu z zakonom, ki ureja tujce (peti odstavek 127. člena ZIKS-1).