KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031276
ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/11, 392, 392/1. KZ-1 člen 284, 284/1.
kriva izpovedba - kaznivo dejanje krive izpovedbe - oprostilna sodba - ugoditev pritožbi - pritožba državnega tožilca - novo sojenje pred drugim sodnikom - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivi razlogi - pravnomočna obsodilna sodba - sodba brez razlogov - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih
Ob nerazumljivosti in kontradiktornosti zapisanega besedila, je sicer sodišče prve stopnje pred tem pravilno obrazložilo, da se mora lažnost izpovedbe nanašati na bistvene stvari, torej na tiste, ki se nanašajo neposredno na stvar obravnavanja. Vendar je sodišče prve stopnje to bistvo, ki mora biti predmet presoje obravnavane zadeve, z nadaljnjo obrazložitvijo izpodbijane sodbe povsem zgrešilo. Že v sklepu z dne 6. 3. 2019, ko je prvič razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, je višje sodišče poudarilo, da je v zvezi z ocenjevanjem izpovedb obdolženk, kot prič v kazenski zadevi zoper obsojenega F.K. I K 6000/2013, treba izhajati iz dejstva, da gre za njihove izpovedbe, s katerimi so obdolžencu nudile alibi, da ni mogel biti storilec tega kaznivega dejanja. Ob tem seveda ni mogoče prezreti, da je bila izrečena obsodilna sodba F.K. potrjena z odločitvijo višjega sodišča in je torej pravnomočna. Zato je ravnanje sodišča prve stopnje, ko je v ponovljenem sojenju obdolženkam zasliševalo M.K. o tem, kaj se je zgodilo 3. 5. 2012 na terasi gostinskega lokala L. v Z.D., torej o okoliščinah, ki so že ugotovljene s pravnomočno obsodilno sodbo, povsem zgrešeno in nedopustno. Ker so obdolženke, zaslišane kot priče, obdolženemu F.K. nudile alibi, da ni mogel biti storilec očitanega kaznivega dejanja, glede katerega je bil torej zatem pravnomočno obsojen, je naloga sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, glede na očitke obdolženkam ugotoviti, ali so bile te njihove izpovedbe v tej odločilni okoliščini, torej zagotavljanju alibija obdolžencu, pred sodiščem lažne. Kot edino razumno in logično izhodišče bo ob tem upoštevalo, da ista oseba ne more biti hkrati na dveh različnih krajih.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - lahka telesna poškodba - udarec v glavo
Glede na ugotovitve izvedenca, ki je poškodbe tožnika ocenil po Fišerjevi šest stopenjski lestvici 1/6 kot lahko poškodbo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje višino odškodnine pravilno odmerilo in s tem pravilno uporabilo materialnopravne določbe 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in ustrezno upoštevalo subjektivne kriterije za presojo in odmero odškodnine za vsako posamezno vrsto uveljavljane nepremoženjske škode, kakor tudi objektivne kriterije, ki se nanašajo na konkretnega oškodovanca in razmerje med podobnimi škodami.
sodna taksa za pritožbo - premalo plačana sodna taksa - plačilo sodne takse v celoti - fikcija umika pritožbe - pravni pouk v plačilnem nalogu
Tožena stranka je bila s plačilnim nalogom opozorjena, da če ne bo v roku plačala celotne sodne takse, bo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je bila pritožba umaknjena. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da o navedeni pravni posledici tožena stranka ni bila obveščena.
ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZPP člen 253.
stroški izvršilnega postopka - odmera nagrade in stroškov cenilcu - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - pomanjkljivost izvedenskega mnenja
Soglašati je s pritožbo, da je podatek o obstoju gradbenega dovoljenja stanovanjske hiše temeljna informacija za ocenjevanje tržne vrednosti nepremičnine, ugotavljanje tržne vrednosti nepremičnine pa v odločilni povezanosti s to okoliščino. Iz tega razloga je vsekakor pričakovano, da si cenilec to informacijo pridobi in upošteva že v osnovni cenitvi. Gre za relevantni podatek, na podlagi katerega mora cenilec preučiti morebitne omejitve in ga upoštevati pri opravi primerjave z drugimi nepremičninami.
odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve v zavarovanje - izpolnitev v korist prevzemnika terjatve - prepovedan prenos terjatve - zapadlost terjatve - nekonkretizirane trditve
Glede vodstvenih kontrol sodišče prve stopnje ni trdilo, da bi bile te nepotrebne. Poudarilo pa je (in le to je pomembno za odločitev), da je tožena stranka zahtevke Z. že pregledala in jo obvestila o upravičenem znesku ter datumih plačila. Res na predloženih dokumentih ni podpisa vodstva Agencije. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo stališče tožene stranke, da naj bi bilo to pomembno v zvezi z obstojem terjatve. Tožena stranka namreč v ničemer ni navajala, da naj bi bilo s priznanimi zneski karkoli narobe, podpis naj bi ji preprečevali le izdani predhodni odredbi. Predhodni odredbi v ničemer nista prepovedovali Agenciji podpisa navedenih dokumentov (gre za rekapitulacijo izplačil), v katerih je navedeno, kolikšna izplačila na podlagi zahtevkov Z. Agencija priznava. Predhodni odredbi sta le prepovedali izplačilo Z. in rubež te terjatve v korist upnikov iz predhodnih odredb. Ob odsotnosti kakršnihkoli navedb, zakaj naj zneski, ki jih je Agencija v teh dokumentih že priznala kot pravilne, ne bi bili pravilni, so tako pravilni zaključki sodišča prve stopnje glede obstoja odstopljene terjatve.
S tem, ko je sodišče prve stopnje brez konkretnega ugovora tožnika v smeri zmanjšane uporabe hiše v času, ko je v hiši živela tudi toženka, tožniku prisodilo v plačilo uporabnino v polovičnem znesku, je kršilo določilo drugega odstavka 214. člena ZPP in s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
preprečevanje nasilja v družini - pravočasnost predloga - dokazni standard - substanciran dokazni predlog - psihično nasilje - sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa - izrek ukrepov - pravno sredstvo
V postopkih po ZPND velja nižji standard materialne resnice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka in ker je ukrep začasen.
Psihično nasilje je v skladu s petim odstavkom 3. člena ZPND ravnanje in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. V zvezi s slednjim je tudi razumeti izjavo predlagateljice, da se nasprotnega udeleženca ne boji, saj je nesporno, da nad njo nikoli ni bil fizično nasilen.
Glede na vse okoliščine konkretnega primera in stopnjo ogroženosti, ob nespornem dejstvu, da nasprotni udeleženec po vložitvi predloga ni več izvajal psihičnega nasilja nad predlagateljico, je rok dvanajstih mesecev, kot ga je določilo sodišče prve stopnje neustrezen, zato je pritožbeno sodišče trajanje ukrepov skrajšalo na šest (6) mesecev.
Do navedenih preslepitvenih ravnanj, ki se očitajo obdolžencu in predstavljajo odločilna dejstva, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni (dovolj jasno) opredelilo in jih ocenilo, čeprav se je ravno opisano tekom kazenskega postopka izkazalo za sporno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00030830
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 8, 163.
izbrisna tožba - darilna pogodba - ničnost darilne pogodbe - darilni namen - odsotnost pogodbene podlage - dokazna ocena - neveljavnost vknjižbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vknjižba v zemljiško knjigo brez pravnega naslova - obračun odvetniške storitve
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, v skladu s katerim odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Tudi v tem postopku pa lahko pride do napake, bodisi ker vknjižba, ki je bila po postopkovnih pravilih sicer izvedena v korist določene osebe, nima veljavne materialnopravne podlage, pa tudi, kadar je ta izvedena na podlagi neveljavnega ali nepopolnega zemljiškoknjižnega dovolila. Tu gre sicer za napako formalnopravne narave, ki jo je mogoče odpraviti z ugovorom ali pritožbo kot rednimi pravnimi sredstvi, lahko pa tudi z izbrisno tožbo. Pritožbeno sodišče ob vpogledu v sporno darilno pogodbo ugotavlja, da držijo trditve tožnikov, da parcele 2892, 2907, 2909, 2951, 2992 in 3017, vložna št. 589, k. o. ..., niso bile predmet darilne pogodbe. Tako iz teksta pogodbe kot iz zemljiškoknjižnega dovolila namreč izhaja, da so bile iz omenjenega vložka podarjene zgolj tri preostale parcele, pri zemljiškoknjižni izvedbi pogodbe pa je prišlo do napake, ker je bil prenos izveden na celotnem vložku 589, k. o. ... Na pritožbeni obravnavi je pritožbeno sodišče dodatno preverilo, ali so se stranke kaj posebej dogovarjale glede ostalih kmetijskih zemljišč iz vložka 589 in zakaj ta v pogodbi niso bila izpostavljena s parcelnimi številkami. Ker toženka, ki je bila glavni organizator pri sestavi darilne pogodbe, tega ni znala pojasniti, navedla pa je, da parcele tudi niso bile ocenjene, pritožbeno sodišče sledi trditvam tožnikov, da, kot izhaja iz vsebine pogodbe, predmet darilne pogodbe ni bil celoten vložek 589, k. o. ..., temveč zgolj tiste parcele, ki so bile iz tega vložka dejansko izpostavljene.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje v luči pritožbene graje pravdnih strank pojasnjuje še, da slednja ni kršila cestnoprometnih predpisov o hitrosti vožnje, saj je bila na navedenem odseku, kjer se je zgodila obravnavana prometna nezgoda hitrost vožnje omejena na 50 km/h, tožnica pa je pritožbeno nesporno vozila pod omejitvijo hitrosti (med 40 km/h in 50 km/h), zato ji slednjega ni mogoče očitati kot soprispevka k nastanku škodnega dogodka. Smiselno enako velja tudi reakcijo tožnice, ki je v dani situaciji močno zavrla in po prepričanju sodišča druge stopnje reagirala tako, kot bi to storil povprečen voznik, kar dokazuje tudi dejstvo, da sta tudi priči B.B. in Z.L., ki sta vozila za tožnico, reagirala enako.
Lastninska pravica na premičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom in (vsaj praviloma) z izročitvijo premičnine v posest kupcu (40. in 60. člen Stvarnopravnega zakonika), zaradi česar zadostuje, da kupec dokaže navedeni dejstvi. Sodišče druge stopnje zlasti glede na predložene listinske dokaze o najemu kredita tako pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je bila tožnica tudi dejanska kupka spornega vozila in da ga je kot taka tudi prevzela. Dolžnikova posest premičnine namreč ne izkazuje njegove lastninske pravice.
oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - presoja vseh okoliščin
Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da so se premoženjske okoliščine pri tožnici po končanem postopku pred sodiščem prve stopnje spremenile, in sicer glede na navedbe pooblaščenke tožnice, slednja več nima prebivališča, saj je stanovanjska hiša, kjer je prebivala porušena in je praktično brezdomka, ob tem se je porušilo njeno psihično zdravje in je pooblaščenki nedosegljiva. To pa so okoliščine, na podlagi katerih sodišče druge stopnje zaključuje, da so takšne, da opravičujejo odločitev sodišča druge stopnje, ki je tožnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbo, saj bi sicer bilo ogroženo njeno preživljanje.
sklep o začetku postopka - odprte obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovira za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za to, da bi pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo (tudi), ali je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti. V tej fazi odločanja presoja (po uradni dolžnosti) le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Le iz tega razloga lahko (v tej fazi postopka) zavrne predlog za odpust obveznosti.
dokazni predlog - založitev stroškov za delo izvedenca - postavitev novega izvedenca - pravica do izvedbe dokaza
Strankina pravica do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. Predvsem pa mora stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza.
Sodišče prve stopnje je v točki 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa, glede na podatke kazenskega spisa pravilno povzelo pomembna dejstva oziroma procesne dogodke v zvezi s prošnjo zagovornika za preložitev glavne obravnave dne 25. 11. 2019, vendar je v nadaljevanju po presoji višjega sodišča zmotno zaključilo, da tako ugotovljene okoliščine kažejo na to, da je odvetnik namenoma čakal na zadnji trenutek za obvestilo sodišču o svoji zadržanosti in da njegovo ravnanje več kot očitno kaže na zavlačevanje postopka.
Ugotovljena predhodna procesna aktivnost odvetnika v postopku, do razpisanega naroka dne 25. 11. 2019, nato pa neudeležba na tem naroku, potem ko sodišče ni ugodilo njegovi prošnji za preložitev, ob navedenem pa še bolezensko stanje njegove tajnice, po presoji višjega sodišča ne dopuščajo zaključka, da je odvetnik z nepristopom na zadnji razpisani narok z zlorabo svojih procesnih pravic zavlačeval kazenski postopek. Ker je takšna dejanska ugotovitev pogoj za denarno kaznovanje odvetnika po 140. členu ZKP, ki pa v obravnavanem primeru ni podana, je višje sodišče pritožbi odvetnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.
izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi
Neizkazan je tudi očitek o skorumpiranosti javne dražbe z dne 17. 10. 2019. Ta ni samo nesubstanciran, ampak iz podatkov v spisu izhaja, da je sodnica odredbo o prodaji nepremičnine na prvi javni dražbi na podlagi dolžničinega predloga za odlog izvršbe v preteklosti že dvakrat preklicala. Javni dražbi, razpisani za dan 13. 3. 2019 in 5. 7. 2019, tako nista bili izvedeni, dolžnica pa v vmesnem času zagotovil, da bo dolg poravnala, ni uresničila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00035851
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. SPZ člen 65, 65/2, 72. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 220.
obseg in deleži na skupnem premoženju - večji prispevek enega od zakoncev - skupna lastnina - darilna pogodba - originarna pridobitev lastninske pravice - posebno premoženje - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - dopolnitev izvedenskega mnenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da kljub postavljenemu zahtevku, da se naj ugotovi obseg skupnega premoženja med tožnico in pokojnim A. A., je sodišče prve stopnje odločil, da je premoženje, podrobneje navedeno v izreku sodbe, skupno premoženje med tožnico in A. A. mlajšim.
V izreku izpodbijane sodbe pa je sodišče zapisalo, da je premoženje skupno premoženje med tožnico in A. A. mlajšim, s tem pa je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe.
Sodišče prve stopnje bi tako moralo ugotoviti obseg skupnega premoženja in na njem določiti deleže. Šteje se, da je delež zakoncev enak. Zakonca (v konkretnem primeru toženec kot dedič) pa lahko dokazujeta, da sta zakonca k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju (59. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).
Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 72. členu dopušča, da ima lahko več oseb na nerazdeljeni stvari skupno lastnino, kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni, vendar je potrebno upoštevati, da lahko skupna lastnina nastane le, če je pri določeni skupnosti oseb zaradi njihove tesne osebne povezanosti njen nastanek predviden z zakonom. Tako je skupno lastnino treba razumeti kot zakonsko predvideno izjemo.
Plačilu izvedenih del se tožena stranka ne more izogniti s sklicevanjem na neizpolnjevanje stranske obveznosti predložitve evidenčnih listov, ker naj bi šele predložitev evidenčnih listov pomenila pravilno izpolnitev obveznosti. Višje sodišče poudarja, da se na potrebo po pridobitvi evidenčnih listov tožena stranka sklicuje zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar pa med strankama v sporu sploh ni sporno, da je bilo uporabno dovoljenje pridobljeno, zato ne gre slediti toženi stranki, da šele predložitev evidenčnih listov z vidika tožene stranke pomeni pravilno in bistveno izpolnitev pogodbene obveznosti tožeče stranke.
Upnica namreč spregleda zakonsko določbo dvanajstega odstavka 31. člena ZIZ. Po citirani določbi upnik lahko tekom izvršilnega postopka od sodišča zahteva, da mu predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja, ki vsebuje podatke o dolžnikovemu premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc. Po citirani določbi upniku zato, da sodišče ugodi njegovi zahtevi, ni potrebno nikakršno utemeljevanje. Upniku ni potrebno argumentirati in dokazovati upravičenosti zahteve, zato obrazloženost vloge ni potrebna. Posledično so stroški vloge upnice nepotrebni in jih ni priznati.
nujni dedič - oporočno razpolaganje z zapuščino - nujni delež - pisna oporoka pred pričami - pogoji za razdedinjenje
Oporočitelj ne more neomejeno razpolagati s svojim premoženjem, pač pa le v mejah, kot to določa zakon (8. člena ZD). Tudi takrat, ko se oporočitelj odloči, da bo razpolagal s svojim premoženjem z oporoko, imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (prvi odstavek 26. člena ZD).