izredna denarna socialna pomoč - obnova postopka - odškodnina za neupravičen pripor
V prvem odstavku 12. člena ZUPJS, ki se uporablja skladno s 5. členom ZSVarPre, je določeno, kateri dohodki se upoštevajo med dohodke vseh oseb oziroma družine. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upoštevajo še taksativno našteti prejemki, med drugim tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjema določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 12. člena ZUPJS). Med temi izjemami pa v 4. točki drugega odstavka citirane določbe ni naštete odškodnine tako, da ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka. Pomeni, da v citirani določbi odškodnina kot denarni dohodek, ne glede na to, ali se od nje plača dohodnina in ne glede na to, iz katerega naslova in za kakšen namen je bila priznana, ni izključena iz dohodka, ki se ne bi upošteval v dohodek družine. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odškodnine za neupravičen pripor, brez pravne podlage, pri upoštevanju premoženjskega statusa družine, ni mogoče izključiti.
Okoliščina, da je zasebni tožilec zoper osumljenca vložil več zasebnih tožb, ni razlog, zaradi katerega bi ob vložitvi zasebne tožbe za kaznivo dejanje obrekovanja po 159. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katero mu je sodišče izdalo plačilni nalog I Kr 3346/2018 z dne 17. 10. 2019, odpadla dolžnost zasebnega tožilca, določena v tretjem odstavku 52. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), da ob vložitvi zasebne tožbe plača tudi sodno takso, in to najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
ZPP člen 7, 212. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12a, 12b.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - vpogled v poslovne knjige - bilanca stanja - čisti dobiček - obstoj premoženja - trditveno in dokazno breme - nezadostne trditve - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe - dokaz v informativne namene - neprimeren dokaz
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Tožeča stranka pa tega ni zatrjevala niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne izpodbija njegovih ugotovitev. Zaradi tega tožene stranke ni mogoče oprostiti plačila sodne takse v višini 54 EUR, niti ni mogoče dopustiti odloga ali obročnega plačila. Glede na podatke iz poslovnih knjig tožene stranke, ta namreč izkazuje obstoj premoženja, iz katerega bi zlahka plačala tako nizek znesek. Dejstev, da tega navkljub obstoju premoženja ne zmore oziroma zakaj premoženja ne more unovčiti, pa tožena stranka ni navedla. Prav tako pa ima sodišče prve stopnje prav, da tožena stranka ni podala nikakršnih navedb, da bi takojšnje plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost. Zaradi tega je tudi neutemeljen njen dokazni predlog z zaslišanjem zastopnika tožene stranke. Ne le, da dokaz ne more nadomestiti nezadostnih trditev, pač pa je tudi neprimeren v postopku glede oprostitve plačila sodne takse, kjer se primarno odloča na podlagi podatkov iz zbirk in evidenc, ki se vodijo po zakonu (12.a in 12.b člen ZST-1). Predlog tožene stranke za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo (tretji odstavek 11. člena ZST-1).
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravnih koristih iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032605
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Prva toženka bi bila odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno presojalo ob upoštevanju pravnega standarda profesionalne skrbnosti pri zagotavljanju varnosti pri soočenju zdravnikov s svojci pacientov (pri katerem je prišlo do škodnega dogodka) in v zvezi s tem pravilno ugotavljalo, ali je prva toženka z obstoječimi varnostnimi ukrepi zadostila temu standardu. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da tožnici škoda ni nastala z nedopustnim ravnanjem prve toženke, niti po njeni krivdi oziroma zaradi njene nezadostne skrbnosti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/1, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Čeprav med strankama ni bilo sporno, da je bil tožnik v tujini na zahtevni operaciji oziroma zdravljenju v tujini, je sodišče prve stopnje ne glede na takšno določbo (drugi odstavek 225. člena POZZ), ker je bilo poleg prvega kontrolnega pregleda sporno še vprašanje fizioterapije, pravilno postopalo, ko je dejansko stanje o tem in drugih strokovno medicinskih vprašanjih, razčiščevalo še z izvedencem.
V mnenju sodnega izvedenca je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, da je tožnik upravičen do prvega kontrolnega pregleda v tujini in da tedaj opravljena fizioterapija sodi v prvi kontrolni pregled ter utemeljeno tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo.
Kaj sodi v prvi kontrolni pregled v predpisih ni določeno, zaradi česar je razčiščevanje tega vprašanja stvar posamezne zadeve in okoliščin konkretnega primera.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/3.. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-7.
sklep o stroških izvršitelja - stroški izvršitelja - obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - pavšalni znesek povračila stroškov - specifikacija stroškov
Izvršitelju stroškov v primeru njihovega uveljavljanja v deležu plačila za delo ni treba specificirati.
Izvršitelj je upravičen do plačila za obračun stroškov iz 7. alineje tarifne št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom že na podlagi same sestave obračuna, ne glede na to, ali je v njem obračunano le plačilo za delo ali tudi nastali stroški.
Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030735
ZIKS-1 člen 12, 12/1.. KZ-1 člen 86, 86/4.
izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - subjektivni pogoj - osebnostna urejenost obsojenca
Presojo, ali je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da prestajanja kazni z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil, je sodišče prve stopnje opravilo in negativen odgovor utemeljilo z okoliščinami storjenega kaznivega dejanja, zlasti trajanjem in stopnjevanjem nasilja nad oškodovanko, in to kljub predhodni obsodbi zaradi nasilja nad njo, ter z osebnostnimi lastnostmi obsojenca. Četudi drži, da so bile iste okoliščine upoštevane že pri odmeri kazni obsojencu, to ne pomeni, da jih sodišče ne bi smelo upoštevati tudi pri presoji subjektivnega pogoja osebnostne urejenosti.
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 111. členu ZPIZ-2, umeščenem v II. poglavje zakona, ki med drugim ureja tudi izplačevanje pokojnin. Po splošni določbi 3. odstavka 108. člena ZPIZ-2 se pravice iz invalidskega zavarovanja sicer pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, vendar pa izplačevanje denarne dajatve ni vezano na dan nastanka invalidnosti.
Po 1. odstavku 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Cit. določba ZPIZ-2 je kogentne narave, je povsem jasna in jo z nobeno od v teorij znanih razlagalnih metod ni dopustno interpretirati drugače. Sicer je sodna praksa že večkrat eksplicitno poudarila, da je potrebno ločiti med pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine in pogoji za njeno izplačevanje. Pravico do izplačevanja invalidske pokojnine je mogoče realizirati šele po prenehanju zavarovanja. To velja tudi v primerih, ko so stranke v kategorijo invalidnosti razvrščene v sodno socialnih sporih, lahko celo za več let nazaj, če so imele lastnost zavarovanca, kot v tožnikovem primeru.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00032820
ZDR-1 člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
Pripadnik v času, ko ima sestanke z nadrejenim in ko pripravlja opremo za naloge naslednjega dne, ne more prosto izvajati svojih aktivnosti in razpolagati s svojim časom. Tudi ta opravila omejujejo možnosti delavca za posvečanje svojim osebnim interesom, zato jih ni mogoče opredeliti kot počitek. Glede na Direktivo 2003/88/ES ter dosedanjo sodno prakso SEU vključno z zadevo C-518/15 (Matzak) takšne izjeme med počitkom niso dopustne. To pa pripelje do zaključka, da tožniku tedenski počitek v nepretrganem trajanju 24 ur na misiji ni bil zagotovljen, saj udeležba na sestankih in priprava opreme za naslednji dan pomenita opravljanje delovnih obveznosti oziroma vsaj čas, ko mora biti pripadnik na razpolago delodajalcu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00034937
KZ-1 člen 299, 299/3.
prekluzija dokaznega predloga - relevantnost predlaganih dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - policijska pooblastila - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - nevarna situacija - nesorazmernost uporabljenih ukrepov - obrazložitev pritožbenih navedb - policijsko nasilje
Zaradi nerelevantnosti predlaganih dokazov tudi ni pomembno, ali je bila obramba s predlogom prekludirana, kot je navedlo sodišče prve stopnje in čemur zagovornica v pritožbi nasprotuje.
Ugotovljeno dejansko stanje tudi ne daje podlage navedbam, da je šlo pri neupoštevanju odredbe policista za beg iz nevarne situacije ali za legitimen pasiven upor, kot navaja obtoženi, kar potrjuje že, da je kaznivo dejanje storil po vrnitvi na kraj, od koder je prej sam odšel, in takšnega ravnanja že zato ni mogoče šteti za umik iz situacije, ki naj bi jo razumel za nevarno.
Telesna poškodba policista ni zakonski znak tega kaznivega dejanja in za njegov obstoj ni odločilna.
plačilo razlike plače - dejavnost vzgoje in izobraževanja - visokošolski učitelj - pedagoška obveznost
Vrhovno sodišče RS je v sklepu opr. št. VIII Ips 128/2018 z dne 19. 6. 2018 v enem od istovrstnih sporov že zavzelo stališče, da drugi odstavek 37. člena ZVis ne določa pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev. Delovna in pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev je urejena v 63. členu ZVis, po katerem je število ur pedagoške obveznosti omejeno na tedenski in ne na letni ravni.
Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za obnovo postopka - nov dokaz - kazenska sodba
Sklepa o ustavitvi postopka ni mogoče enačiti s pravnomočno (oprostilno) sodno odločbo kazenskega sodišča, v katerem bi se meritorno odločalo o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti tožnika.
Delovno sodišče tudi ne bi bilo vezano na oprostilno kazensko sodbo, saj v obravnavanem primeru kaznivo dejanje ni bil element izredne odpovedi. Za kaj takega bi šlo, če bi se tožniku kot kršitev delovnih obveznosti očitala storitev kaznivega dejanja (kar pa v obravnavani zadevi ni podano). V takem primeru bi bila odločitev o izredni odpovedi pogojena s pravnomočno kazensko sodbo: tako obsodilno kot oprostilno. V konkretnem primeru tožniku kot kršitev delovnih obveznosti ni bila očitana storitev kaznivega dejanja, temveč kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja, zato v tem primeru tudi morebitna oprostilna sodba ne bi vplivala na drugačno odločitev.
ZOPSPU-1 člen 28, 28/4.. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10.. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-7.
Stroški pošiljanja e-računa sodišču za opravo izvršilnega dejanja je potreben materialni strošek, določen v 10. členu Pravilnika, saj je v skladu z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-1) pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom obvezno.
Plačilo v stalnem znesku v vrednosti 20 točk za obračun stroškov, določeno v sedni alineji tar. št. 16, je plačilo za sestavo obračuna (stroškovnika), ne glede na to, ali izvršitelj v njem obračuna plačilo za opravljeno delo ali nastale potrebne stroške.
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4. ZIKS-1 člen 235, 235/1, 235b, 235b/1, 235b/2, 235g, 235g/1, 236c. URS člen 36. Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov (2018) člen 33, 33/1, 33/2, 49.
izločitev dokazov - nedotakljivost stanovanja - pričakovana zasebnost - zavod za prestajanje kazni zapora - pregled prostorov - pomožni prostor - odredba za hišno preiskavo - naloge pravosodnih policistov - pravni pouk o pravicah osumljenca
Obtoženka, kljub temu da je v spornem prostoru poleg čistil in pripomočkov za čiščenje hranila tudi osebne predmete ter da je prostor uporabljala le ona, ni mogla utemeljeno pričakovati zasebnosti, niti ni mogoče tega prostora enačiti z garderobno omarico.
V določbah ZIKS-1 in Pravilnika ni določeno, da bi bila uporaba kateregakoli pooblastila pravosodnih policistov vezana na predhodno izdajo sodne odredbe, torej pravosodni policisti za pregled spornega prostora niso potrebovali odredbe preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo.
URS člen 23.. OZ člen 86, 88.. ZFPPIPP člen 343.. ZRud-1 člen 4, 34, 51.
stečajni postopek - prodaja poslovne celote - enotna cena - neupravičena obogatitev - prodaja kamnoloma kot celote - mineralne surovine - rudarska pravica - delna ničnost pogodbe - predmet prodaje
V zvezi z zatrjevanjem tožnice glede neupravičene obogatitve je tako bistvena ugotovitev, da je šlo pri prodaji po Pogodbi za prodajo poslovne celote, kjer se oblikuje enotna cena, ki ni odvisna od vrednosti posameznih delov, ki sestavljajo poslovno celoto. Zato po prodaji ni mogoče uveljavljati, da posamezni del poslovne celote ni bil prodan po pravilni vrednosti oziroma pravilni količini, saj je potrebno predmet pogodbe obravnavati kot nedeljivo celoto.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Ukinitev delovnega mesta, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi in predstavlja utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZZVZZ člen 26, 80, 81.. ZDSS-1 člen 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 234, 234/1, 241, 241/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Zavarovanec je upravičen do odsotnosti z dela zaradi bolezni in upravičen do bolniškega staleža, če zaradi svojega zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, kar v skladu s citiranimi predpisi ugotavlja osebni zdravnik oziroma izvedenski organ toženca, to je imenovani zdravnik in v primeru pritožbe, zdravstvena komisija. Zadržanost zavarovanca od dela po 232. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Zavarovanec je torej začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se nezmožnost za delo na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.
V prvem odstavku 234. člena Pravil je določeno, da če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela do 30 dni, lahko v roku 3 delovnih dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena, zahtevata presojo s strani imenovanega zdravnika. Torej je delodajalec v postopku aktivno legitimiran in ne potrebuje soglasja zavarovanca. Odločitev imenovanega zdravnika velja le za naprej, za nazaj pa v izjemnih primerih, določenih v 232. členu Pravil. Pomeni torej, da tudi, če bi imenovani zdravnik ugotovil, da niso obstajali razlogi za začasno zadržanost od dela, bi njegova odločitev veljala le za naprej. Enako velja tudi za zdravstveno komisijo, saj je v drugem odstavku 241. člena Pravil določeno, da če zdravstvena komisija odloči v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, velja ta odločba za naprej. V tem primeru ni mogoče odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela.