DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00032820
ZDR-1 člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
Pripadnik v času, ko ima sestanke z nadrejenim in ko pripravlja opremo za naloge naslednjega dne, ne more prosto izvajati svojih aktivnosti in razpolagati s svojim časom. Tudi ta opravila omejujejo možnosti delavca za posvečanje svojim osebnim interesom, zato jih ni mogoče opredeliti kot počitek. Glede na Direktivo 2003/88/ES ter dosedanjo sodno prakso SEU vključno z zadevo C-518/15 (Matzak) takšne izjeme med počitkom niso dopustne. To pa pripelje do zaključka, da tožniku tedenski počitek v nepretrganem trajanju 24 ur na misiji ni bil zagotovljen, saj udeležba na sestankih in priprava opreme za naslednji dan pomenita opravljanje delovnih obveznosti oziroma vsaj čas, ko mora biti pripadnik na razpolago delodajalcu.
Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, to je tudi tehtno obrazložilo, da iz podatkov spisa ni mogoče zaključiti, da bi bil obsojenec v priporu v Republiki Italiji zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega se je zahtevala njegova izročitev naši državi, tega pritožnik ni uspel izpodbiti.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožeče stranke s podanim izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenskega organa, zaradi tega avtomatično ni odvzel veljave ter vzpostavil vsebinski razlog za imenovanje drugega izvedenca. Z zavrnitvijo dokaznega predloga o imenovanju drugega izvedenca, sodišče tožnici ni odvzelo niti pravice do obravnavanja niti pravice do izjave. Smisel ponovitve dokazovanja z drugim izvedencem iste stroke je prav v tem, da doprinese nekaj novega, da na prejšnjo izvedbo dokaza izboljša, razjasni, pojasni, odpravi dvome in prav v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da imenovanje izvedenca iste stroke ne bi doprineslo ničesar, kar je bilo že obravnavano in povečalo tožeči stranki možnosti njenega uspeha, saj je imela tožeča stranka možnost, da s članom izvedenskega organa sporna vprašanja razčisti tudi na naroku z zaslišanjem. Zakon namreč ne določa ponavljanja dokazovanja z novimi (in novimi izvedenci) vse dotlej, dokler se dvomi v pravilnosti izvida in mnenja ne odpravijo. Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo, da je glede na podano izvedensko mnenje in dodatno zaslišanje člana izvedenskega organa prišlo do položaja, kjer je moralo v okviru 8. člena ZPP samo presoditi izvedensko mnenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00031929
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izključitev družbenika iz d.o.o. - razlogi za izključitev družbenika - porušeno zaupanje - kršitev pravice stranke do izjave
Utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe so lahko tudi ravnanja družbenika, s katerimi je bilo tako grobo poseženo v bistvo družbe z omejeno odgovornostjo. t.j. v tesnejšo povezanost med družbeniki in zaupanje med njimi, da njihovo medsebojno sodelovanje ni več mogoče. K temu je treba dodati, da zgolj slabi osebni odnosi med družbeniki, njihovo medsebojno nerazumevanje ali zamere seveda ne utemeljujejo izključitve družbenika iz družbe. Če pa porušeno zaupanje izvira iz kakšnih ravnanj družbenika, ki so bila npr. storjena v škodo družbe in/ali družbenikov, pa čeprav v preteklosti, pa to lahko predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika iz družbe po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/1, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Čeprav med strankama ni bilo sporno, da je bil tožnik v tujini na zahtevni operaciji oziroma zdravljenju v tujini, je sodišče prve stopnje ne glede na takšno določbo (drugi odstavek 225. člena POZZ), ker je bilo poleg prvega kontrolnega pregleda sporno še vprašanje fizioterapije, pravilno postopalo, ko je dejansko stanje o tem in drugih strokovno medicinskih vprašanjih, razčiščevalo še z izvedencem.
V mnenju sodnega izvedenca je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, da je tožnik upravičen do prvega kontrolnega pregleda v tujini in da tedaj opravljena fizioterapija sodi v prvi kontrolni pregled ter utemeljeno tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo.
Kaj sodi v prvi kontrolni pregled v predpisih ni določeno, zaradi česar je razčiščevanje tega vprašanja stvar posamezne zadeve in okoliščin konkretnega primera.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravnih koristih iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/4, 3a/8, 3a/11, 7, 11, 11/2, 11/4. 12, 16, 22k.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 4, 4/1, 5, 5/2, 6, 8, 8/3.. ZZ člen 31, 31/2.. ZUP člen 191, 191/1.. ZDR člen 182, 206.. ZDR-1 člen 177, 202.. OZ člen 352.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/2.
vračilo preveč izplačane plače - javni zavod - direktor - stranska intervencija
Kakršen koli dogovor javne uslužbenke in predsednika sveta prve tožeče stranke o višji osnovni plači od tiste, določene v veljavnih predpisih, v sistemu ZSPJS ni pravno dopusten.
Toženka, ki je bila kot direktorica javnega zavoda po drugem odstavku 31. člena ZZ odgovorna za poslovanje in zakonitost dela zavoda, je z določitvijo višjega plačnega razreda od predpisanega v svoji pogodbi o zaposlitvi nedvomno ravnala v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS. Da direktor odškodninsko odgovarja za škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju z navedeno določbo, izhaja tudi iz enajstega odstavka 3.a člena ZSPJS.
Sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno ni priznalo nagrade za tretjo pripravljalno vlogo v višini 225 točk. Z dopisom jo je sicer pozvalo k predložitvi preglednice opravljenih, koriščenih in presežnih ur za vtoževano obdobje, vendar le zato, ker tožena stranka teh preglednic, na katere se je v prvi pripravljalni vlogi izrecno sklicevala, tedaj ni predložila. Odločitev sodišča prve stopnje, da ne gre za potreben strošek v smislu določbe prvega odstavka 155. člen ZPP, je zato pravilna.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
V sporni zadevi ni bila izpolnjena ena od predpostavk, ki mora biti podana, da sodišče vsebinsko obravnava zadevo. Tožnik ni predložil dokončne odločbe, ki bi jo izpodbijal v socialnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00035621
OZ člen 86, 99.. ZD člen 130, 130/3, 130/4, 138, 138/1, 138/2, 141, 213, 213/3, 213/4, 219, 222, 222/2, 223, 224.. ZPP člen 274, 274/1.
dediščinska tožba - dajatvena tožba - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - zavrženje tožbe - izjava o sprejemu dediščine - izjava o odpovedi dediščini - razveljavitev dedne izjave
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je torej zapuščinski postopek, funkcija pravde je zgolj korektivna. V obravnavanem primeru je tožnik sodeloval v zapuščinskem postopku, tako da bi moral svojo dedno pravico uveljavljati znotraj zapuščinskega postopka in ne kot želi prikazati s pritožbo v okviru dediščinske tožbe.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - plačilo odškodnine za razlaščena zemljišča - pravna podlaga - pisna izdelava izvedenskega mnenja - strokovna institucija kot izvedenec - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogodba - vsebina pogodbe - atrij kot sestavni del stanovanja - pravica uporabe - prenos lastninske pravice na nepremičnini - skupno pripadajoče zemljišče
Namen ZVEtL in ZVEtL-1 je (bil) zato doseči hitro in učinkovito izvedbo v postopku za čimprejšnjo ureditev teh razmerij, se pravi uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem, ki je nujna za varno in zanesljivo odvijanje pravnega prometa. Za dosego tega cilja je zakonodajalec 1) predvidel posebni postopek, 2) upošteval, da gre za odločanje o lastninskih razmerjih na nepremičninah in je zato določil sodni postopek, 3) glede na naravo in vrsto razmerij ter na določenost kroga udeležencev kot najprimernejšega izbral nepravdni postopek ter 4) kot izid postopka predvidel ugotovitev pripadajočega zemljišča in vknjižbo (so)lastninske pravice v korist lastnika oziroma solastnikov stavbe na tem zemljišču. Upoštevaje navedeno niso utemeljeni pritožbeni očitki o protipravnem razlaščujočem učinku ZVEtL-1 ter s tem povezanih kršitvah ustavnih pravic do zasebne lastnine in do sodnega varstva in temeljih ustavnih načel.
V obstoječi zakonodaji pred letom 2003 je uzakonjena pravica do pripadajočega zemljišča oziroma zemljišča, ki je bilo potrebno za redno rabo nepremičnine, z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa je bil navedeni pravni institut ukinjen. Zato se pripadajoče zemljišče skladno z določili ZVEtL in ZVEtL-1 določa le za stavbe, zgrajene do 1. 1. 2003, ko je stopil v veljavo SPZ. Ob spremembi družbene v zasebno lastnino se je ob lastninjenju stanovanj in stanovanjskih hiš po zakonu pridobljena pravica uporabe transformirala v lastninsko pravico. V tem primeru je imel vpis v zemljiško knjigo zgolj deklaratorni značaj in se pritožba na takšen vpis neutemeljeno sklicuje. Ali povedano drugače, predlagatelji so pravico uporabe na pripadajočem zemljišču pridobili z nakupom svojih stanovanjskih enot po samem zakonu, le da še ni bila ugotovljena in ustrezno zavedena v zemljiški knjigi.
Čeprav je za ugotavljanje obsega individualnih pripadajočih zemljišč praviloma pristojen izvedenec urbanistične stroke, je lahko v konkretnem primeru izvedenka geodetske stroke imela potrebno znanje umeščanja objektov v prostor.
Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdv člen 17, 17/5.
odvetniška tarifa - znižanje nagrade odvetnika - odločitev o pravdnih stroških - dodeljeni odvetnik - odvetnik po uradni dolžnosti
ZOdvT je za civilne postopke, med drugim za pravdnega, v 3. delu tarife kot sestavnem delu tega zakona, pod Opombo 3 v 5. odstavku določil, da gre postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku polovica v tarifi določene nagrade. ZOdvT je v tarifi za posamezne postopke na več mestih določal znižanje nagrade v primeru, ko je bil postavljen odvetnik po uradni dolžnosti ali ko je opravljal brezplačno pravno pomoč.
OZ člen 168, 171, 179, 352, 352/1. ZPP člen 184, 286.
odškodninska odgovornost države - odškodninski zahtevek - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - izguba dohodka - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - prekluzija dejstev in dokazov - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - zastaranje - pretrganje zastaranja - deljena odgovornost - imenovanje izvedenca - javna oseba - javni uslužbenec - novinarsko poročanje
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je bilo z vložitvijo tožbe zadržano zastaranje za naknadno povišanje zahtevka. S tožbenim zahtevkom za plačilo odškodnine iz naslova nižje odpravnine in iz naslova prikrajšanja zaradi nezmožnosti uveljavitve 20 % pokojnine namreč tožnik ni zahteval izpolnitve iste odškodninske obveznosti v višjem znesku, temveč je zahteval izpolnitev nove obveznosti oziroma povrnitev druge premoženjske škode.
Pri obstoju duševnih bolečin zaradi posega v čast in dobro ime je porušeno notranje ravnovesje posamičnega oškodovanca, ki pa se nujno ne manifestira navzven na tak način, da bi slednji potreboval zdravniško pomoč. Zato dokaz z izvedencem v takem primeru tudi ni nujen za presojo stopnje prestanih duševnih bolečin.
Neutemeljeno je (tudi sicer nerelevantno pri presoji višine odškodnine) zavzemanje tožene stranke, da je obseg zaščite tožnikove časti in dobrega imena v odnosu do svobode izražanja bistveno manjši, saj kot je to obrazložilo že VS RS v vmesni sodbi, KPK kot državni organ ni nosilka človekovih pravic in zato tudi ne pravice do svobode izražanja.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da ne more odgovarjati za poročanje medijev, saj je bila posledica njenega protipravnega ravnanja, da so mediji poročali o zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00030539
ZJF člen 3, 3/1, 3/1-9, 77, 77/4. ZPP člen 319, 319/2.
predlog za odlog plačila sodne takse - odpis dolga - delni odpis dolga - obvezna dajatev - ponovni predlog - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje predloga
Ker je plačilo sodne takse kot vrsta terjatve dolg do države iz naslova obvezne dajatve, ni mogoče odpisati tega dolga (četrti odstavek 77. člena ZJF).
ugovor po izteku roka - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - dejstva, ki jih stranka ne zanika - delna plačila - plačilo izvršitelju - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati. S tem, ko dolžnica ni odgovorila na upnikov odgovor na ugovor, se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, opravljena v drugi zadevi, šteje za priznano in izkazano. Drži sicer, da se plačila, opravljena začasnemu izvršitelju prevzemniku po razrešenem izvršitelju, štejejo kot plačila na račun izterjevane terjatve, vendar pa je upnik s tem, ko je zatrjeval, da je upošteval vsa plačila v drugi zadevi, trdil, da je upošteval tudi plačila izvršitelju, opravljena v tisti zadevi.
Glede na konkretni izvršilni postopek kot celoto skupna plačila v majhnem znesku prestavljajo zelo majhen del terjatve. Ob tem je bistveno, da so bila vsa plačila opravljena že po vložitvi predloga za izvršbo. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka za celotno neplačano terjatev je povzročilo dejstvo, da dolžnica dolga ni poplačala. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče meriti, ugotoviti oziroma razumeti glede na vsakokratno uspešno uveljavljeno manjše delno plačilo, tako, da bi s priznanimi ugovornimi stroški, ki naj bi bili posledica tega „uspeha“, dolžnik pravzaprav pobotaval, zmanjševal, upnikovo terjatev. Upniku tudi ni mogoče očitati, da bi v primeru manjših delnih plačil, ki v večji meri ne vplivajo na obseg izvršbe, moral sproti in takoj vlagati delne umike predloga za izvršbo. S tem, ko je dolžnica dosegla razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v izvršilnem postopku še ni uspela. V ugovoru sklepa o izvršbi niti ni izpodbijala v celoti, še manj je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi ali vsaj ustavitev celotne izvršbe. Sklep o izvršbi bo z odločitvijo o obravnavani pritožbi zopet postal pravnomočen (sklepi, zoper katere dolžnica ni vložila pravnih sredstev, so postali pravnomočni že prej), na podlagi tega pa se bo izvršba opravljala naprej. Navedeno pokaže, da je bil dolžničin uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zgolj začasne narave, t.j. dolžnica je začasno uspela odložiti opravo izvršbe (upnik se dolžničinemu predlogu zato niti ni znatneje upiral), zgolj navedeno pa ne predstavlja dolžničinega uspeha v postopku.
Zahtevek je utemeljen iz naslova uporabnine v znesku 8.644,40 EUR in iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v višini 348,62 EUR, skupaj 8.993,02 EUR. Od tega zneska pa tečejo od dneva vložitve tožbe (predloga za izvršbo) 30. 8. 2018 tudi zakonske zamudne obresti (za celotno prisojeno terjatev, v skladu s 381. členom OZ).
Sodišče je s tem, ko je tožencu priznalo tudi odvetniške stroške, ki jih ni priglasil, prekoračilo njegov stroškovni zahtevek.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2, 2/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - garaža - pravica uporabe - gradbeno dovoljenje - pravica graditi na zemljišču - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravni prednik - prenumeracija parcel
Na podlagi nekdaj veljavnega Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je bil mogoč prenos pravice uporabe na družbenem premoženju že z odločbo, s katero je dal Okrajni ljudski odbor zemljišče v družbeni lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta na način, da se zemljišče uporablja za potrebe tega objekta.
Odločbi o podelitvi zemljišča za gradnje in gradbeno dovoljenje vsebujeta tudi pravico graditi, ta pa vsebuje pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.