Sodna praksa upošteva degenerativne spremembe kot pravno relevanten sovzrok za nastanek škode samo, če so že pred škodnim dogodkom povzročale zdravstvene težave.
uvedba dedovanja - prehod zapuščine na dediče – razpolaganje z zapuščino – deklaratorna narava sklepa o dedovanju
Določila ZD zapuščinsko sodišče obvezujejo, da zapuščinski postopek uvede in vodi ter da o dedovanju odloči, ne glede na to, ali so dediči kot skupni lastniki z zapuščino že razpolagali. Sklep o dedovanju je deklaratorne narave, saj je zapuščina na dediče prešla že pred njegovo izdajo.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – sokrivda sopotnika zaradi neuporabe varnostnega pasu
Neuporaba varnostnega pasu je eden od dejavnikov, ki so vplivali na obseg škode, ki je nastala oškodovancu. Ni pa take vrste dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in posledico. Neuporaba varnostnega pasu s strani oškodovanca nikakor ni vplivala na sam potek prometne nesreče, do katere bi na povsem enak način in v enakem obsegu prišlo tudi, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Neuporaba varnostnega pasu je vplivala zgolj na obseg poškodb oškodovanca in v tem kontekstu je treba uporabiti določbe OZ, ki se nanašajo na prispevek oškodovanca k nastanku škode oziroma določbe o deljeni odgovornosti. Takšno je tudi enotno stališče sodne prakse, ki v podobnih primerih neuporabo varnostnega pasu brez izjeme opredeljuje kot prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je prispevek tožnika k nastanku škode, zato ker se ni privezal z varnostnim pasom, 30 %, odgovornost tožene stranke pa 70 %.
grdo ravnanje – ogrožanje varnosti – sprememba kazenskega zakona
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja v KZ-1 kot samostojnega kaznivega dejanja ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
Kadar je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 storjeno z grdim ravnanjem, to je z uporabo sile določene intenzitete proti oškodovancu oziroma s fizičnim napadom na oškodovanca, je ogrožanje varnosti oškodovanca v objektivnem pogledu nujno vključeno in tudi že konzumirano v napadu oziroma v protipravni uporabi sile zoper oškodovanca.
Historični dogodek iz opisa dejanja v obtožbi lahko prestavlja podlago za inkriminacijo tako po KZ, kot po KZ-1. Primerjava predpisanih kazni pa pokaže, da kasnejši zakon ni milejši od zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, saj je bila za kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ predpisana denarna kazen ali kazen zapora do šestih mesecev, medtem ko je pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 poleg denarne kazni predpisana kazen zapora do enega leta.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadomeščanje delavca
Pogodba o zaposlitvi je bila zakonito sklenjena za določen čas zaradi nadomeščanja poimensko določene delavke, ki je bila dalj časa odsotna z dela zaradi bolezni, saj je tako tožena stranka pokrila potrebo po določenem številu delavcev na posamezni liniji in zagotovila, da je delo na liniji nemoteno potekalo.
Zaznamba spora je vezana na samo vsebino predloga za delitev skupnega premoženja in je lahko utemeljena le v zvezi s konkretno postavljenim predlogom, torej bi ta moral, v konkretni zadevi, ko gre za delitev skupnega premoženja, glasiti na pridobitev izključne lastninske pravice na skupni (55. člen ZZZDR) nepremičnini, ali v deležu, ki presega delež zakonske domneve iz 59. člena ZZZDR na skupni nepremičnini. Svoj uspeh namreč vidi v povsem zmotni razlagi določb ZNP o obveznih sestavinah predloga po 21. členu ZNP in vprašanju njegove sklepčnosti.
Sodišče prve stopnje mora v sklepu oceniti dokaze tako, da presodi zlasti, ali dokazi kažejo na tako dejansko stanje, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanju. V tem primeru gre za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za ukrep sprejema na zdravljenje brez privolitve iz 39. člena ZDZdr.
odplačna narava darilne pogodbe - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo
Obdarjenka je torej prevzela skrb za darovalca šele za primer njegove bolezni in starostne onemoglosti, zato pritožba utemeljeno opozarja, da tako dogovorjene „odplačnosti“ ne more dokazovati pritožnik, temveč dedinja M.B., ki zatrjuje, da je prevzeto obveznost „vseskozi izpolnjevala“. Pravilna presoja zadeve zato pokaže, da je v tem postopku šteti za manj verjetno zatrjevano pravico M.B. in ne dediča M.Š., ki zatrjuje prikrajšanje svojega nujnega deleža zaradi obeh (nespornih) zapustnikovih darilnih pogodb.
Razlogov, zakaj meni, da gre v obravnavanem primeru za (celo neodpravljivo) nesklepčnost tožbe, razen gole uvodne tovrstne ugotovitve, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo. Iz nadaljnje sodbene obrazložitve se da razbrati le, da je sodišče prve stopnje skušalo (po zavzetem stališču) nesklepčnost tožbe utemeljiti tudi s pomanjkanjem pogoja za izdajo zamudne sodbe iz 4. tč. prvega odstavka 318. člena ZPP, s tem pa je neizogibno zašlo v vsebinsko protislovje (saj gre za presojo povsem različnih pogojev; z razlogi, katerih obstoj je potrebno ugotavljati pri prvem, se enostavno ne da utemeljevati obstoja drugega).
stroški postopka zaradi pridržanja osebe v zdravstveni organizaciji
Obisk pravnega zastopnika pridržane osebe v zdravstveni organizaciji je samostojno vrednoteno opravilo in stroškov, ki z njim nastanejo, ni mogoče zavračati z obrazložitvijo, da so sestavni del stroškov sestave vlog v postopku.
Pravna pravila OZ ne zahtevajo, da se stranki o pobotu sporazumeta, vendar pa po zakonu za tak sporazum tudi ni nobene ovire. Ker pa za pobotno izjavo velja, da mora določno opisati obveznosti, ki naj s pobotanjem prenehajo, se mora tudi morebitni sporazum strank nanašati na dovolj določno opredeljene obveznosti. Tako ne zadošča, da je razviden temelj obveznosti, ki naj bi se pobotali, temveč je treba natančno določiti tudi višino terjatev, ki prenehajo.
Nasprotna tožba je dajatvena tožba, ki jo lahko sodišče obravnava skupaj s tožbo pod pogoji iz 183. člena ZPP. Vendar pa pride pri nasprotni tožbi do pobotanja šele v izvršbi. V pravdi se oblikuje tri členski izrek, s katerim se pobotata nasproti stoječi terjatvi, če toženec uveljavlja pobotni ugovor.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 499, 499/3. ZFPPIPP-A člen 34. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upraviteljem v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen.
nagrada stečajnega upravitelja – akontacija nagrade
V času od 01. 10. 2008 do 12. 06. 2009 je bila podlaga za odmero nagrade stečajnim upraviteljem v stečajih, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upraviteljem v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve v katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen je, glede na pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov, lahko podlaga za odmero nagrade le za tista opravila, ki so bila opravljena od 13. 06. 2009 dalje.
spor majhne vrednosti – predlog za izvršbo - rok za vložitev pripravljalne vloge – vročitev poziva na odgovor
V danem primeru se je postopek začel s predlogom za izvršbo in ne s tožbo po 179. členu ZPP. V pravdo je prešel šele po vložitvi ugovora in izdaji razveljavitvenega sklepa po 2. odstavku 62. člena ZIZ. Zato je določbe 452. člena ZPP potrebno razlagati ob upoštevanju teh posebnih značilnosti postopka. Rok osmih dni po 2. odstavku 452. člena ZPP tako ne začne teči od vročitve ugovora, temveč od dne, ko sodišče stranki vroči poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozori na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti.
ZPP člen 315, 358. ..OZ člen 131. ZOdv člen 11, 11/2.
mandatna pogodba – odškodninska odgovornost odvetnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev predložitve pooblastila – zavrženje tožbe – obravnava pritožbenega sodišča – vmesna sodba – vmesna sodba na drugi stopnji
Odvetnik, ki kljub pozivu sodišča ne predloži pooblastila za zastopanje in je bila zaradi te opustitve tožba zavržena, je odškodninsko odgovoren tožniku po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti.
sklep o postavitvi izvedenca - dopustnost pritožbe zoper sklep o postavitvi izvedenca
Sklep o določitvi izvedenca iz 244. člena ZPP je izvedbeni sklep dokaznega sklepa, ki konkretizira izvajanje dokaza tako glede same osebe izvedenca kot glede vsebine in obsega dela, ki ga mora izvedenec opraviti. Zoper tak sklep ni pritožbe.
ZFPPIPP člen 499, 499/3. ZFPPIPP-A člen 34. ZPPSL člen 82, 82/3. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških.
nagrada stečajnega upravitelja – akontacija nagrade
V času od 01. 10. 2008 do 12. 06. 2009 je bila podlaga za odmero nagrade stečajnim upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, je v teh stečajnih postopkih podlaga za odmero nagrade stečajnim upraviteljem šele od 13. 06. 2009 dalje in to za opravila, ki so bila opravljena od tega dne dalje (pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov).
ZFPPIPP-A člen 34. ZFPPIPP člen 104, 104/2, 499, 499/3. ZPPSL člen 83, 83/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških.
nagrada stečajnega upravitelja – odmera nagrade stečajnemu upravitelju
V času do 12. 06. 2009 je bila podlaga za odmerjanje nagrade stečajnim upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, Odredba. V primerih, ko stečajni postopek, ki se je začel pred 01. 10. 2008, do 12. 06. 2009 ni bil zaključen, pa je Pravilnik lahko podlaga za odmero nagrade stečajnemu upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena od 13. 06. 2009 dalje (pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov).