javna dražba – sklep o domiku nepremičnine - število izjav predkupnega upravičenca
Zakon sicer ne določa, kolikokrat lahko predkupni upravičenec izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji, vendar je pri tem treba izhajati iz namena same dražbe, ki je v tem, da se nepremičnina, ki je predmet izvršbe, proda po čim ugodnejši ceni, zato se vse lahko ponovi tolikokrat, da je dosežena najvišja cena oziroma, da ni višje ponudbe.
načelo kontradiktornosti - načelo enakega varstva pravici - pravica do izjave v postopku - dokazi in izvajanje dokazov - pravica do izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - ponovitev dokaza z izvedencem - postavitev novega izvedenca - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - opravičljiva novota - pritožbena novota - pritožbena obravnava - izvedenec
Načelo kontradiktornosti omogoča strankam, da spoštujejo načelo enakosti orožij in se izjavijo o navedbah nasprotne stranke v vseh fazah postopka. Vendar pa konkretizacija tega načela ne pomeni, da bi moralo sodišče v pravdnem postopku izvesti vse dokaze, ki jih predlagajo stranke, ampak le tiste, ki so pomembni za odločitev v dani fazi postopka. Če sodišče razumno oceni, da predlagani dokazi za ugotovitev določenih dejstev v sporu niso odločilni, tudi v primeru, ko so ta dejstva že dovolj izkazana z drugimi dokazi, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, svojo odločitev pa mora prepričljivo in izčrpno obrazložiti.
skupščina delniške družbe - neveljavnost sklepov skupščine delniške družbe - potrebna večina za sprejem sklepa
Z neveljavnostjo so lahko sankcionirani tisti sklepi skupščine delniške družbe, pri katerih sprejetju je bil kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (2. tč. 1. odst. 395. čl. Zakona o gospodarskih družbah, v besedilu, veljavnem na dan sprejema izpodbijanega sklepa, t.j. do novele ZGD-1A). V obravnavanem primeru pa ni tožnik v tožbi niti navajal, katere določbe statuta oziroma zakona naj bi bile kršene s tem, da je skupščina tožene stranke na seji dne 20.5.2008 sprejela namesto ločenega sklepa 3.a in 3.b, enovit sklep.
poklicna bolezen – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi vplivov iz delovnega okolja, ki so povzročili poklicno bolezen, je tožena stranka kot delodajalec objektivno odgovorna, saj delo, ki ga je tožnica opravljala, to je delo s kemičnimi substancami, predstavlja nevarno dejavnost.
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki neutemeljeno priznalo 123,00 EUR za izvensodni zahtevek. Na podlagi določila prvega odstavka 14. člena Zakona o odvetniški tarifi – ZodvT zajema nagrada celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve. Po tar. št. 2100 znaša nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva, kar pomeni predpravdni zahtevek in nadaljnji predpravdni postopek res nagrado s količnikom 0,5 – 1,0 vendar se nagrada všteje v nagrado za postopek s pravnim sredstvom. Do samostojne nagrade po taf. št. 2100 bi bil odvetnik upravičen v primeru, da bi že s predpravdnim zahtevkom uspel in ne bi vložil tožbe, tako pa je nagrada za tak zahtevek že všteta v nagradi za postopek na prvi stopnji (tar. št. 3100).
pooblastilo – začetek stečajnega postopka – prenehanje pooblastila odvetniku zaradi začetka stečajnega postopka
Ker je pritožbo vložil odvetnik, čigar pooblastilo je prenehalo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, pooblastila stečajnega upravitelja pa ni predložil, je potrebno njegovo pritožbo zavreči.
javni uslužbenec – sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZIP člen 251c.
izvršilni naslov - pravnomočno razsojena stvar
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga sklepu o dovolitvi izvršbe, ima naravo sodne poravnave, ta pa ima učinek pravnomočne sodbe in učinkuje med strankama tako, da sta vezani nanjo in jo morata šteti za resnično in pravilno in zato ne smeta začeti pravde v isti stvari. Če bi pravdno sodišče (v pravdi) meritorno odločalo o utemeljenosti ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe glede višine terjatve bi ponovno odločalo o stvari, o kateri je bilo med istima strankama odločeno, kar p ni dopustno.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3.
Ker tožba v obravnavani zadevi ni stvarnopravna tožba v smislu Uredbe št. 44/2001, gre lahko le za obligacijskopravno odškodninsko tožbo, za katero člen 5(3) Uredbe št. 44/2001 določa tudi pristojnost sodišč kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek (tožbe v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti).
finančni lizing - lizinški obroki - odstop od pogodbe - plačilo odškodnine - trditveno in dokazno breme
Od dolgovanih lizinških obrokov je treba odbiti pridobljeno korist, ki je enaka višini preostale vrednosti predčasno vrnjenega predmeta lizinga, kajti odškodnina škode ne sme presegati, sicer gre za kazen ne pa za odškodnino.
stroški in nagrada izvedenca – plačilo po zastopniku
Iz podatkov AJPES za predlaganega zastopnika res ne izhaja, da bi bil pooblaščen za dejavnost zastopanja. Za takšno zahtevo v določbah ZDDV-1 ni podlage.
Tožnik, ki je v času prenosa dejavnosti opravljal delo poslovodje bencinskega servisa, bi moral biti prevzet skupaj z ostalimi zaposlenimi ne glede na to, ali je delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka) kot samostojni podjetnik posameznik potreboval poslovodjo za nadaljnje upravljanje bencinskega servisa ali ne.
neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - pravno relevantna dejstva - prevzem dolga
Dolžnik v ugovoru pravno relavantnih dejstev ni navajal; zatrjeval je, da se je prejšnji lastnik dolžnika zavezal, da bo poravnal terjatve upnikov do dolžnika, nastale do določenega datuma. Dolžnik je torej trdil, da je prejšnji lastnik prevzel dolg; vendar pa gre za prevzem dolga le takrat, ko upnik da svojo privolitev (1. odst. 427. čl. OZ). V obravnavanem primeru pa ni dolžnik v ugovoru niti zatrjeval, da bi s prevzemom dolga upnik soglašal.
prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic - regulacijska začasna odredba - umik člankov s spletne strani - prepoved objave - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - pravica javnosti do obveščenosti
Pri izdaji regulacijske začasne odredbe z umikom objavljenih člankov s strani spletnega časopisa in prepovedjo nadaljnje objave člankov, ki posegajo v zasebnost ali čast in dobro ime javne osebe, mora sodišče skrbno in celovito tehtati posledice, ki jih ima začasna odredba s posegom v svobodo izražanja tožene stranke. Ta mora pri uresničevanju svoje svobode izražanja in svobode tiska spoštovati ustavne pravice drugih in tudi kodeks novinarske etike, tožeča stranka pa mora kot državni funkcionar in javna oseba, ki se pogosto pojavlja v javnosti, računati, da bo njegova pravica do zasebnosti okrnjena. Pri tem je javnemu interesu podvržena tudi presoja morale takega funkcionarja in naloga medijev je, da o dvomu v poštenost in moralno integriteto takšne osebe poročajo, lahko tudi z uporabo polemizirajočih izrazov in provokativnih komentarjev, če le njihov namen ni žaljiv. Ni pa v interesu javnosti, da zve za podrobnosti iz osebnega življenja javne osebe, če te niso splošno pomembne za javno družbeno razpravo o zadevah v javnem interesu. Nakup potrošnih stvari za intimno rabo in spolna usmerjenost posameznika sta del njegovega intimnega življenja in v tem delu pravica do zasebnosti pretehta nad svobodo do izražanja in pravico javnosti do obveščenosti.
odškodninska odgovornost države – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – neutemeljeno pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike
Kadar je bil oškodovanec v psihiatrični ustanovi pridržan nezakonito, ker je bil sklep o pridržanju kasneje razveljavljen, je za povrnitev škode zaradi okrnitve svobode potrebno uporabiti analogijo z določilom 542. člena ZKP. Ni namreč podlage, da bi bil oškodovanec, ki so mu bile kršene temeljne človekove pravice do osebne svobode, varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, v slabšem položaju od osebe, ki ji je bila z nezakonitim ravnanjem državnega organa odvzeta prostost.
pravnomočnost sodne odločbe - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dovolitev zaznambe spora
Tožba, s katero predlagatelj zahteva ugotovitev, da je na podlagi priposestvovanja, torej na izviren način, postal lastnik sporne nepremičnine, je zadostna podlaga za dovolitev zaznambe spora.
ureditev meje – določitev meje med javnim dobrom in zemljiščem, ki to ni – kriteriji za ureditev meje – katastrska meja – zadnje mirno posestno stanje
Pri določitvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je potrebno upoštevati stanje v katastru (javno dobro ima lahko status močnejše pravice le, če mejaš poseže v katastrske meje javnega dobra, ne pa kadar javno dobro poseže v meje zasebne lastnine), vendar le, če ne gre za izjemo od navedenega pravila zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru.
navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbene novote – ugovor zastaranja
Ugovor zastaranja je toženec podal šele v pritožbi. Takšen ugovor pa je mogoče (praviloma) uveljavljati le v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa le ob pogoju iz 1. odstavka 337. člena ZPP. Ker toženec v pritožbi ni prav z ničemer pojasnil, zakaj ugovora (za popoln dejanski stan zastaranja je nujno tudi toženčevo procesno ugovarjanje zastaranja) ni mogel brez svoje krivde podati že v postopku prve stopnje, pritožbeno sodišče tega ugovora ni obravnavalo.