izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči z zagovorom tožnice, saj se je tožena stranka šele tedaj seznanila z vsemi razlogi, ki so odpoved utemeljevali. Na zagovoru je tožnico izprašala glede vsake izmed očitanih kršitev, tožnica pa je za vsako podala natančna pojasnila, ki presegajo ugotovitve iz zapisnika kontrolnega pregleda.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – odpoved pravici
Ker se je tožnik v sporazumu o razveljavitvi individualne pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko izrecno in nedvoumno dogovoril, da prenehajo učinkovati vse pravice in obveznosti, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, tožena stranka ni zavezana za plačilo odpravnine, ki jo tožnik vtožuje, ampak le za plačilo plače za mesec avgust, za kar sta se stranki v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja posebej dogovorili.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
V času podaje sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal ZDR, določbe v zvezi s tem pa je vsebovala tudi za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. Te določbe so se nanašale predvsem na način izbire presežnih delavcev in so določale kriteriji, ki bi jih tožena stranka pri izbiri delavca, kateremu bo podala odpoved, morala upoštevati.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – subjektivne značilnosti oškodovanca
Res je sicer, da se bolečinski prag pri posameznikih razlikuje, vendar je v odškodninskem pravu izhodišče za odmero odškodnine povprečni oškodovanec, medtem ko se subjektivne značilnosti konkretnega oškodovanca, skladno z načelom individualizacije odškodnine, upoštevajo le v razumni meri. Morebitna preobčutljivost oškodovanca zato ne opravičuje višje odškodnine.
Preživninska obveznost do otrok je primarna in ima prednost pred vsemi drugimi toženčevimi obveznostmi.
Če toženec daje preveč za stroške bivanja in vzdrževanja hiše bo to moral racionalizirati oziroma urediti posebej, ne more pa to iti na račun preživnine za otroka. Ob tem je toženec, ki je zaposlen in torej sposoben za delo, dolžan po potrebi poiskati tudi dodatno delo oziroma dopolnilni vir zaslužka, da bo lahko izpolnjeval svoje preživninske obveznosti do otrok.
V obravnavani zadevi glede na tožničino polnoletnost ne gre za spor iz 2. odst. 406. čl. ZPP, zato določba 414. čl. ZPP ne pride v poštev.
premoženjska škoda - škoda zaradi neuporabe avtomobila – zamuda pri izplačilu zavarovalnine – protipravno ravnanje – najem nadomestnega vozila
V obravnavani zadevi gre za zahtevek zaradi škode zaradi nezmožnosti uporabe avtomobila. Zaradi zamude toženke pri izplačilu zavarovalnine tožnik ni mogel kupiti novega avtomobila in je moral za čas od 26.10.2005 do 23.12.2005 najeti nadomestno vozilo.
ZPIZ/92 člen 185, 185/3. ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 7, 7/6.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - ponovna odmera pokojnine - načelo enakosti
Pri izračunu tožničine pokojninske osnove zneski plač, s katerimi so bile vplačane delnice za notranji odkup, niso bili upoštevani. Tako sporni zneski niso bili del dejanskega stanu v času odločanja toženca o priznanju pravice do starostne pokojnine, o teh zneskih še ni bilo pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da je ponoven izračun pokojninske osnove z upoštevanjem teh zneskov dopusten.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ker je naklepoma huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem da kot voznik avtobusa v nasprotju z navodili za pobiranje voznine potnici ni izdal pravilne vozovnice oziroma ji je izdal vozovnico, ki je bila predhodno prodana drugemu potniku.
poseg v lastninsko pravico – vznemirjanje lastnika – sprememba tožbe – soglasje nasprotne stranke
Po 185. čl. ZPP ob spremembi tožbe sodišče ni dolžno pozvati tožene stranke, da poda izjavo, ali s spremembo soglaša. S tem določilom je namreč toženi stranki dana zgolj pravica, da spremembi nasprotuje, sodišče pa je v tem primeru dolžno odločiti, ali spremembo dovoli.
Ker toženka doslej ni pridobila nobenih stvarnopravnih upravičenj na nepremičnini, je vprašanje, ali je poseg spremenil dotedanji način uporabe dvorišča s strani tožnika, nerelevantno. Že sam poseg toženke, ki je bil izveden brez soglasja solastnikov nepremičnine, je protipraven in gre tožniku zato tudi ustrezno sodno varstvo.
Zavrnilna zamudna sodba mora biti kot vsaka druga sodba obrazložena tako, da jo je mogoče preizkusiti. Sodišče mora navesti, katera dejstva je tožnik zatrjeval v tožbi, katera dejstva je štelo za odločilna, zakaj meni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja uveljavljana pravna posledica, in zakaj tožnika ni pozvalo, da nesklepčnost odpravi.
OZ člen 179, 180, 181, 182. ZOR člen 200, 201, 202, 203.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - nepremoženjska škoda zaradi okrnitev osebnostne pravice - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva – osebnostna pravica – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pravica do sojenja v razumnem roku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva nista osebnostni pravici, za varstvo katerih je v 200. čl. ZOR in 179. čl. OZ predvidena odškodnina v denarju. Fizična oseba, ki zatrjuje kršitev teh pravic, do odškodnine za nepremoženjsko škodo ni upravičena, ker zatrjevane škode ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik škod, za katere OZ in ZOR predvidevata odškodnino v denarju.
vrnitev darila – zapuščinski postopek, če ni premoženja – oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje zahtevka za vrnitev darila
Situacija, ko pokojnik ni zapustil premoženja in zato zapuščinska obravnava ni bila opravljena, je ena tistih, ko mora nujni dedič vrnitev darila uveljavljati neposredno v pravdi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3. ZPIZ člen 101, 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezno delo – delavec-invalid jedro : Tožena stranka je dolžnost iskanja ustreznega dela za tožnika pri drugih delodajalcih izpolnila s tem, da je ugotovila, da v hčerinskih družbah takšnega dela ni. Ker za intenzivnost in obseg iskanja veljajo razumna merila, ni bila dolžna iskati ustreznega dela še drugje. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bil dokazan z ukinitvijo prodaje na stojnicah, ki je bila podana na podlagi ugotovitve Komisije za ugotovitev razlogov za odpoved, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, je zakonita.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 171, 171/1, 171/2. SPZ člen 72, 72/1. ZZZDR člen 57, 57/1.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino – ugovor tretjega – nujno sosporništvo – materialno sosporništvo – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje
Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnika.
odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – domneva vzročnosti – poklicna bolezen
Toženi stranki je uspelo dokazati, da med nevarno dejavnostjo, s katero se je ukvarjala, in nastalo škodo ni vzročne zveze, s čimer se je razbremenila svoje odgovornosti.
ODZ paragraf 1460, 1477, 1500. ZTLR člen 28, 28/3, 72, 72/2, 72/3. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/2, 45, 45/2. ZPP člen 7, 7/2, 339, 339/2, 339/2-8.
navajanje dejstev in dokazov - nezatrjevana dejstva - trditveno in dokazno breme - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost
Sodišče prve stopnje, ki je na nezatrjevana dejstva oprlo sodbo, je tožencem odvzelo pravico do obravnavanja v postopku, ker nista mogla pričakovati, da bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo na drugi, nezatrjevani podlagi. Ob pravilni uporabi pravnega pravila paragrafa 1500 ODZ oziroma sedaj 2. odstavka 44. člena SPZ bi moralo sodišče prve stopnje, ker tožnik ni trdil, da so bili toženci oziroma njihovi pravni predniki, ki so lastninsko pravico pridobili na podlagi kupoprodajne pogodbe, nedobroverni, tožbeni zahtevek zavrniti.
odpoved najemnega razmerja – izpraznitev stanovanja – razlog odpovedi – neplačilo najemnine - neplačilo nesubvecioniranega dela najemnine – odločba o subvencioniranju najemnine
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da odločba o subvencioniranju najemnine predstavlja razlog, zaradi katerega ni možno odpovedati najemne pogodbe zaradi neplačila nesubvencioniranega dela najemnine.
navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota
Odločilnemu dejstvu, ki ga je razkril dokazni postopek, pritožnik pred sodiščem prve stopnje ni nasprotoval, zato tega tudi v pritožbi ne more storiti.
ZPP člen 13, 181, 182, 182/3, 187, 187/3, 355. SPZ člen 45, 217. ZTLR člen 30, 30/2, 54, 70, 70/3.
služnostna pravica – stvarna služnost – služnost poti – priposestvovanje služnosti – uveljavljanje služnostne pravice z ugovorom – predhodno vprašanje – razveljavitev sodbe brez pritožbene obravnave – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je v prvostopni sodbi izostalo ugotavljanje dejansko pravnega sklopa odločilnega spornega vprašanja, ali sta toženca na originaren način, s priposestvovanjem, pridobila sporno služnostno pravico, sodišče druge stopnje ni opravilo pritožbene obravnave, temveč je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
V pravdi zaradi posega v lastninsko pravico tožeče stranke lahko tožena stranka tudi zgolj z ugovorom, da je priposestvovala služnostno pravico, nasprotuje tožbenemu zahtevku (vindikacijskem oz. negatornemu).