pravnomočnost sodne odločbe - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dovolitev zaznambe spora
Tožba, s katero predlagatelj zahteva ugotovitev, da je na podlagi priposestvovanja, torej na izviren način, postal lastnik sporne nepremičnine, je zadostna podlaga za dovolitev zaznambe spora.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči, ko je tožena stranka prejela pravnomočno sodbo, s katero je bila disciplinska odločba o predhodnem prenehanju delovnega razmerja tožnika razveljavljena.
regresni zahtevek – odškodninski zahtevek - izključitev odškodninske odgovornosti – stanje nerazsodnosti v času škodnega dogodka – stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka – stanje zmanjšane razsodnosti v času škodnega dogodka – znižanje odškodnine - šibko premoženjsko stanje
Ne gre za stanje nerazsodnosti iz 1. odstavka 159. člena ZOR, kot tudi ne za stanje prehodne nerazsodnosti, temveč le za stanje zmanjšanje oziroma bistveno zmanjšane razsodnosti. Navedeno pa ne izključuje toženčeve odškodninske odgovornosti.
krajevna nepristojnost – odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti – odločanje o krajevni pristojnosti na ugovor
Okrajno sodišče v Krškem se ne bi smelo samo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno in zadevo še pred vročitvijo tožbe toženki odstopiti Okrajnemu sodišču v Sevnici, ampak bi moralo tožbo vročiti toženki in šele v primeru, če bi toženka v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča v Krškem, bi se lahko do razpisa glavne obravnave izreklo za nepristojno. Zato je Okrajno sodišče v Krškem še naprej pristojno za odločanje v tem sporu.
povrnitev škode - odškodnina - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - kotna brusilka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna dokazna ocena - nasprotje med izpovedbami in razlogi sodbe
Zaradi nepopolne dokazne ocene glede izpovedb prič (ko je sodišče v razlogih odločitve povzelo le del izpovedb, obstajajo pa nasprotja med tem, kar so povedale priče in zaključki sodišča), je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, ker obširnih kršitev ni moglo samo odpraviti, saj bi s tem preveč posegalo v pravice strank.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači je utemeljen, saj tožena stranka tožnikove plače ni usklajevala tako, kot je določeno v tarifni prilogi aneksa h kolektivni pogodbi, ki določa, da je enako kot izhodiščne plače usklajujejo plače delavcev, ki so višje od izhodiščnih.
Pri odpravnini se upošteva celotna delovna doba tožnice pri toženi stranki, čeprav ji je v vmesnem času zaradi uvedbe stečajnega postopka, ki se je končal s potrjeno prisilno poravnavo, delovno razmerje prenehalo. Ker tedaj odpravnine ni prejela, ni nobene ovire za upoštevanje celotne delovne dobe kljub prekinitvi.
stanovanjska najemna razmerja – neprofitno najemno stanovanje – odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje – krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe – drugo primerno stanovanje
Stanodajalec lahko odpove najemno pogodbo za neprofitno stanovanje, če ima najemnik v lasti ali solasti primerno stanovanje.
SZ-1 res govori samo o lastništvu drugega primernega stanovanja, vendar v primeru, ko je nekdo solastnik v tako velikem obsegu (9/10-in), z njim tudi upravlja in razpolaga ter je lastnik še enega stanovanja, čeprav na drugi lokaciji, ne more biti nobenega dvoma, da ima v lasti primerno stanovanje in ne gre za utesnjujočo razlago določbe 5. odst. čl. 103 SZ-1
obnova postopka – nepretrgana odsotnost zaradi bivanja v tujini
Ker toženka ni dokazala, da je bila v času opravljenih vročitev po 141. členu ZPP nepretrgoma odsotna več kot tri mesece, predlog za obnovo postopka iz razloga po 3. točki 394. člena ZPP ni utemeljen.
ZPIZ/92 člen 185, 185/3. ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 7, 7/6.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - ponovna odmera pokojnine - načelo enakosti
Pri izračunu tožničine pokojninske osnove zneski plač, s katerimi so bile vplačane delnice za notranji odkup, niso bili upoštevani. Tako sporni zneski niso bili del dejanskega stanu v času odločanja toženca o priznanju pravice do starostne pokojnine, o teh zneskih še ni bilo pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da je ponoven izračun pokojninske osnove z upoštevanjem teh zneskov dopusten.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - obojestranska krivda - deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo, da je podana obojestranska krivda obeh imetnikov premikajočih se motornih vozil, vendar je napačno ocenilo njun delež krivde.
337. členu ZPP se po 163. členu ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, razen za dejstva, ki jih mora in jih tudi lahko zapuščinsko sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti.
ZObr člen 98.f, 98.f/1, 98.f/2, 100.a. ZSPJS člen 25, 25/1, 52, 52/2.
vojak - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za stalnost - denarna terjatev - sodno varstvo
Za čas od 1. 8. 2008, ko je bila opravljena prevedba plače, tožniku (vojaku) ne pripada več dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače, ampak v višini 0,33 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto dela na vojaški dolžnosti.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zamudna sodba
Skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 4. 2001 in 21. 6. 2001 bi tožnik po izdaji zamudne sodbe lahko zahteval vrnitev stroškov le v 15-dnevnem roku od vročitve zamudne sodbe. Ker je povrnitev stroškov zahteval po izteku tega roka, se zahteva zavrže kot prepozna.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožnica je kljub temu, da je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odklonila ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, upravičena do odpravnine, ker se je ponudba nove pogodbe o zaposlitvi nanašala na neustrezno zaposlitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSM0020893
SPZ člen 23. SZ člen 117, 122. URS člen 22. ZOR člen 103,103/1, 107, 107/2, 109, 117, 117/2. ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 9. ZZZDR člen 52, 52/1, 54.
enostranska prodaja skupnega premoženja zakoncev – ničnost prodajne pogodbe – izpodbojnost prodajne pogodbe – začetek teka roka za izpodbijanje – pravočasnost izpodbijanja – kršitev prepovedi prodaje stanovanja pred dokončnim poplačilom kupnine – subjektivne meje pravnomočnosti – učinek pravnomočne ugotovitvene sodbe o obstoju (so)lastnisnke pravice – pasivna legitimacija za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Četudi je prvotožena stranka s stanovanjem razpolagala v nasprotju z določili ZZZDR, ki urejajo premoženjska razmerja med zakonci, se ničnost pogodbe iz tega razloga ne more uveljaviti. Ničnost je skrajna sankcija, ki se praviloma uveljavi le, kadar so prizadeti širši družbeni interesi. Na drugo sankcijo odkazujejo določila ZZZDR, ki je v razmerju do ZOR specialni predpis, saj le-ta varujejo interese zakoncev v njunem medsebojnem razmerju, hkrati pa dajejo zakoncu možnost, da reagira na nedovoljeno razpolaganje drugega zakonca tako, da pravne posle sklenjene v nasprotju z določilom prvega odstavka 52. člena ZZZDR, po katerem zakonca s skupnim premoženjem upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno, izpodbija.
Kršitev 122. člena SZ ne more biti razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in sledečih členov SZ. Četudi so pogodbene stranke kršile prepoved iz 122. člena SZ, je takšna prepoved manjšega pomena, saj zaradi naknadnega plačila preostanka kupnine, kršitev prepovedi sama po sebi ni imela nobenih nedovoljenih posledic in se v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZOR, ob tem ko ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba v celoti realizirana, ničnost ne more uveljaviti, saj je tak pravni posel konvalidiral.
Za presojanje pravočasnosti izpodbojne tožbe ni relevanten trenutek pridobitve lastninske pravice oziroma vpisa v zemljiško knjigo, saj se določila ZOR nanašajo na izpodbijanje pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla, ki predstavlja pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, le-ta pa je z vsemi učinki veljavno sklenjen že, ko pogodbene stranke dosežejo soglasje o bistvenih sestavinah ter zadostijo obličnostnim zahtevam, kdaj se realizirajo pravice in obveznosti, ki za pogodbene stranke iz take pogodbe izhajajo, je pri tem nepomembno.
Sicer prvi odstavek 190. člena ZPP določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne konča, vendar pa subjektivnih meja pravnomočnosti že iz povsem procesnih razlogov ni mogoče širiti na osebe, ki v takšni pravdni niso imele možnosti sodelovati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0059046
EKČP člen 6, 13, 41. URS člen 26. ZOR člen 200. OZ člen 131, 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - pravno priznana škoda - osebnostne pravice - pravna podlaga
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in pravica do enakosti pred zakonom niso osebnostne pravice. Tožnica zato svojega zahtevka ne more utemeljiti na določilu 179. čl. OZ oziroma 200. čl. ZOR, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbene novote – ugovor zastaranja
Ugovor zastaranja je toženec podal šele v pritožbi. Takšen ugovor pa je mogoče (praviloma) uveljavljati le v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa le ob pogoju iz 1. odstavka 337. člena ZPP. Ker toženec v pritožbi ni prav z ničemer pojasnil, zakaj ugovora (za popoln dejanski stan zastaranja je nujno tudi toženčevo procesno ugovarjanje zastaranja) ni mogel brez svoje krivde podati že v postopku prve stopnje, pritožbeno sodišče tega ugovora ni obravnavalo.