odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Nevarna je tista dejavnost, ki pomeni večjo nevarnost od povprečne glede na konkretne okoliščine primera in glede na tistega, ki jo opravlja. Sodna praksa je enotna v tem, da delo policista, ki se je pri opravljanju svoje službe dolžan izpostaviti nevarnosti, ko intervenira zoper kršitelja predpisov, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti. Nobenega razloga ni, da ne bi enakega kriterija za uporabo pravnega standarda nevarne dejavnosti uporabili za vajo, v kateri policist igra vlogo občana, ki se upira postopku, oziroma vlogo policista, ki ga mora kot kršitelja obvladati. Ker pri tem ni bistveno, da prejmejo udeleženci vaje navodila, da jo morajo izvesti tako, da ne pride do poškodb, je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik kot policist utrpel v takšni vaji, objektivno odgovorna.
ZPP člen 168. ZST-1 člen 11. ZUP člen 2, 4, 7, 8, 67. ZS člen 3/2.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna praznina - uporaba pravil upravnega postopka - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga
ZST-1 glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne vsebuje podrobnejših procesnih določb, niti ne napotuje na subsidiarno uporabo drugega zakona. Za izpolnitev pravne praznine (2. odst. 3. čl. ZS) se glede na to, da gre za razmerje med posameznikom in državo, uporabijo načela in določbe ZUT in ZUP. V primeru nepopolne vloge mora sodišče stranko pozvati na dopolnitev (67. čl. ZUP).
tekst :
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse.
Zoper sklep se je v roku pritožil tožnik. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da k predlogu za oprostitev plačila taks res ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju v skladu s pravilnikom, je pa v utemeljitev predloga predložil vse potrebne listine, ki potrjujejo njegovo premoženjsko stanje in vsebinsko utemeljujejo predlog. Listine dokazujejo, da nima premoženja ne v Sloveniji ne v Bosni. Tako je povedal, da je nezaposlen, da živi v C. skupaj s starši, za katera je posredoval tudi izjavo Upravnega organa v C. in potrdilo DURS-a o višini katastrskega dohodka. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in tožnika oprosti plačila sodnih taks, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Pogoji in postopek za oprostitev plačila sodnih taks ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v II. poglavju. Pisna izjava o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov je res obvezna priloga predloga za oprostitev. V 5. odstavku 12. člena ZST-1 je določeno, da zoper sklep, s katerim se predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, ni pritožbe. Sklepanje po nasprotnem razlogovanju privede do zaključka, da zoper sklep, s katerim predlogu ni ugodeno, pritožba je dovoljena.
Postopek v zvezi z obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni v celoti in podrobno predpisan. Ker ZST-1 ne določa subsidiarne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), določila ZPP, na osnovi katerih je sodišče predlog zavrglo in pooblaščencu odreklo pozivanje na popravo, niso neposredno uporabljiva. Tudi smiselna uporaba teh določil ne pride v poštev, kajti postopek odmere in plačila sodnih taks po svoji naravi ni civilni postopek (ne gre za odločanje o razmerju dveh enakovrednih strank), ampak gre za razmerje med posameznikom in državo, ki je običajno predmet urejanja v upravnem postopku. ZST-1 postopanja s pritožbo in podrobnosti v zvezi z obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne predpisuje, niti ne določa subsidiarne uporabe določb katerega od procesnih zakonov. Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti tako, da odločitev ne odstopa od rešitve v podobnih primerih, ki so normativno urejeni. Pravno najbližja materija so upravne sodne takse in procesna pravila upravnega postopka, zato je za izpolnitev pravne praznine (2. odstavek 3. člena Zakona o sodiščih) primerno uporabiti načela in pravila Zakona o upravnih taksah (ZUT-G, Ur. l. RS, št. 126/07) in Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 70/2000 s spremembami), ki narekujejo drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. ZUP, ki se na podlagi 2. in 4. člena uporablja tudi v drugih javno pravnih stvareh v primeru nepopolne vloge izrecno predvideva odpravo pomanjkljivosti na osnovi zahteve organa, ki v postopku odloča (67. člen ZUP). Niti ZUT-G niti ZUP ne predvidevata obravnave pooblaščencev, odvetnika strožje od drugih pooblaščencev ali strank samih. Izpodbijana odločitev nasprotuje tudi načelu varstva pravic strank in varstva javnih koristi (7. člen ZUP) ter načelu materialne resnice (8. člen ZUP). Po povedanem bi sodišče moralo pozvati predlagatelja, da dopolni nepopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Ker so pritožbeni razlogi podani, je izpodbijani sklep razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, da tožečo stranko pozove k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks in o predlogu odloči.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – nevarno delo – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Nezavarovan kanalizacijski jašek sicer sam po sebi ni nevarna stvar, vendar je delo na gradbišču, kjer se nahajajo nezavarovani jaški, delo, pri katerem obstaja večja nevarnost za nastanek škode od običajne. To velja še posebej ob upoštevanju okoliščine, da je tožnik na gradbišču hodil vzvratno, da je lahko pri vožnji usmerjal voznika tovornjaka, ki je nameraval peljati vzvratno mimo jaškov. Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob tem utrpel, odgovarja objektivno.
Tožena stranka je za nastalo škodo tudi krivdno odgovorna, ker dela na gradbišču ni organizirala tako, da bi bilo varno za delavce. Nezavarovane jaške bi morala ustrezno zaščititi oziroma bi morala organizirati delovni proces, tako da do nesreč, ki bi bile povezane z nezavarovanimi jaški, ne bi prišlo.
priposestvovanje stvarne služnosti – pogodba o ustanovitvi služnosti – dobra vera
Tožnici, ki je izvrševala služnost hoje in vožnje na podlagi pogodbe, v kateri je bila dogovorjena služnost, ni mogoče očitati slabe vere zgolj zato, ker ta ni bila vpisana v zemljiški knjigi.
OZ člen 179, 183. ZPP člen 353, 354, 354/1. URS člen 25.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - pravna oseba kot umetna tvorba – nastopanje pravne osebe – zakoniti zastopnik pravne osebe – aktivna legitimacija
Ugled in dobro ime pravne osebe sta nujno (neločljivo) povezana z ugledom fizičnih oseb, ki to pravno osebo predstavljajo, zato so neresnične trditve o fizičnih osebah hkrati podlaga za odškodninsko odgovornost v razmerju do fizične osebe (179. člen OZ) in v razmerju do pravne osebe (183. člen OZ).
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – strah – stopnja in dolžina trajanja strahu
Tožnica vtožuje denarno odškodnino zaradi strahu, ki ga je pretrpela zaradi telesnega in psihičnega nasilja toženca v času njune štiriletne zveze. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da stopnja strahu in njegovo trajanje opravičujeta prisojo denarne odškodnine.
S pravnomočnostjo sklepa o razdružitvi skupnega premoženja, po katerem je bilo stanovanje dodeljeno v last in posest enemu zakoncu, ki je bil dolžan drugemu zakoncu izplačati vrednost njegovega deleža, postane prvi izključni lastnik stanovanja. Ker drugi zakonec od tedaj dalje zaseda stanovanje brez pravne podlage, je dolžan plačati uporabnino po 198. členu OZ.
Tožnik je upravičen do plačila razlike v neto urni postavki pri plačah na podlagi ustnega dogovora o izplačilu višje plače „na roke“ ne glede na pogodbeno določilo o znesku osnovne plače, ki temelji na nižji urni postavki. Takšnega dodatnega dogovora o višji plači ZDR ne prepoveduje, dogovor tudi ni ničen, ker predvideva izplačilo „na roke“, saj tožniku za sklenitev takšnega dogovora ni mogoče pripisati odgovornosti.
OZ člen 131, 174, 174/2. ZPP člen 4, 5, 7, 8, 215, 285, 286, 286/2.
povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – denarna renta – napredovanje na delovnem mestu – vzročna zveza – dokazni standard – pravočasno navajanje dejstev – materialno procesno vodstvo
Tožnik bi moral zatrjevati in dokazati, da bi v primeru, če do nesreče ne bi prišlo, z obstoječo izobrazbo redno napredoval na višje ocenjeno delovno mesto. Pri tem bi moral izkazati potrebe delodajalca po takšnem kadru in da bi bil izmed vseh delavcev napredovanja deležen ravno oz. tudi on, tako da bi sodišče lahko z dovolj visoko stopnjo verjetnosti zaključilo, da bi do tega po rednem teku stvari prišlo.
regulacijska začasna odredba – vsebina regulacijske začasne odredbe - motenje posesti – posestno varstvo – predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve – težko nadomestljiva škoda
Po določbi 1. odstavka 24. člena SPZ je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo. V dejansko oblast na stvari pa posega tisti, ki vsiljuje od dotedanjega načina uporabe stvari drugačen način. Pravica do varstva posesti zato pooblašča posestnika, da prisili osebo, ki je omejila njegovo dejansko oblast na stvari oziroma dotedanjo uporabo, da s tem preneha oziroma da vzpostavi takšno stanje, kot je bilo pred njenim posegom (34. člen SPZ).
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 392, 393. ZST-1 člen 39.
taksa kot procesna predpostavka – uporaba ZST in ZST-1 – nepravdni postopek – sklep o stroških
Ker je bil postopek sprožen pred uveljavitvijo ZST-1, njegovih določb ni mogoče uporabiti, temveč je treba ugotoviti, ali je obveznost plačila takse obstajala že po dotedanjih predpisih (ZST).
Tožeča stranka kot pravna oseba, glede na kogentno določilo 4. odstavka 246. člena ZGD, da je član uprave lahko le fizična oseba, ne more biti poslovodja oziroma uprava družbe. Tista določila pogodbe, ki govore o tožeči stranki kot poslovodji, so torej nična.
zahtevek na ugotovitev obstoja prerekane terjatve – vrsta terjatve - izvršilni naslov
Upnik (RS, DURS) je v postopku na prvi stopnji trdil, da njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Sodišče je odločilo, kot da bi šlo za terjatev iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP in odločilo, da mora upnik prerekano terjatev uveljaviti v posebnem postopku, pri tem pa ni navedlo razlogov o tem, zakaj je štelo, da njegova terjatev ne temelji na izvršilnem naslovu.
nasilje v družini – žrtev nasilja v družini – časovna omejenost ukrepov
Odločitev o veljavnosti prepovedi od pravnomočnosti sklepa je v nasprotju z določili ZPND, saj bi pomenila nedopustno podaljšanje trajanja ukrepov, ki so po ZPND časovno omejeni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom za odpoved
Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je bila tožena stranka seznanjena o vseh relevantnih okoliščinah očitane zlorabe bolniškega staleža, to je, ko je prejela poročilo detektiva, ki vsebuje ugotovitve glede bivanja tožnice v tujini, in fotografije, na katerih je tožnico prepoznala. Fotografije predstavljajo ugotovitev ključnega dejstva, da se je tožnica dejansko v določenem časovnem obdobju nahajala izven kraja bivališča in tako ni upoštevala navodil lečeče zdravnice, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
sodba na podlagi stanja spisa – pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – dovolj pojasnjeno dejansko stanje – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbene novote
Tožeča stranka je zaradi neudeležbe tožene stranke na naroku predlagala odločitev na podlagi stanja spisa. V sodbi na podlagi stanja spisa po toženi stranki zatrjevano odločilno dejstvo ni ostalo neraziskano. Sodišče ga je ugotavljalo z zaslišanjem tožnikov, predlog tožene stranke za zaslišanje prič, zaradi realizacije katerega bi bilo treba glavno obravnavo preložiti, pa je zavrnilo.