pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je utemeljen, ker v času sklenitve (druge) pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bilo zakonitih razlogov za sklenitev, saj obseg tožnikovega dela ni bil le začasno povečan, prav tako njegovo delo ni bilo potrebno le za čas uvajanja novih programov, nove tehnologije ali drugih tehnoloških izboljšav v delovnem procesu.
ZDR člen 109, 110, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134, 134/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda s plačilom
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je zakonita, ker je tožena stranka tožnici plače za tri mesece izplačala z zamudo. Pri tem ni bistveno, za koliko dni je izplačilo plač zamudilo, in tudi ne, da je bila plača kasneje izplačana
plača – nadomestilo plače – čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu – dejansko opravljeno delo
Ker je tožnici v spornem obdobju nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu pripadalo (in se izplačevalo) na podlagi določb ZPIZ, ni upravičena do razlike med nadomestilom plače po odločbi ZPIZ, ki ga je prejemala, in 100-odstotnim nadomestilom plače po 7. odst. 137. čl. ZDR. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je del spornega obdobja dve uri dnevno opravljala delo čistilke, saj zaradi tega ni izgubila pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za dejansko opravljeno delo ji je tožena stranka tudi izplačala plačo, kot bi ji šla po pogodbi o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – odsotnost z dela
Kljub temu da v času podaje odpovedi veljavni ZDR ni določal števila dni neupravičene odsotnosti z dela kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je neupravičena odsotnost tožnika, ki je trajala več kot mesec dni, tako huda, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V primeru, ko tožeča stranka poda nejasne tožbene navedbe, sodišče prve stopnje pa pred odločitvijo o zadevi z njo ne razčisti, na kakšni dejanski podlagi uveljavlja vtoževani znesek, sodba, ki jo izda, ne vsebuje jasnih razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je obremenjena s kršitvijo določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 61.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba
Ker je tožena stranka opravljala dejavnost, za katero po standardni klasifikaciji dejavnosti velja Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je tožeča stranka upravičena do jubilejne nagrade, se ne more sklicevati na določbe Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilo stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki velja le za tiste delodajalce, za katere ni sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti in ki izplačila jubilejne nagrade ne predvidevajo.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/1, 62/2.
sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
Dolžnik je izpodbijal celotno terjatev iz verodostojne listine in predlagal zaslišanje strank, ter priložil številne listine za izpodbijanje terjatve, zaradi česar je njegov ugovor obrazložen.
delniška družba (d. d.) - sklep skupščine - sklep o posebni reviziji - neveljavnost sklepa skupščine
Sprejetje sklepa o posebni reviziji, kar tako počez – brez določene opredelitve predmeta revizije v smeri posameznih poslov vodenja in brez kakršnegakoli zatrjevanja nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta – je v nasprotju z določbo prvega in drugega odstavka 318. člena ZGD-1. Z drugimi besedami: skupščina lahko ponovno odloči o isti stvari (razveljavi ali spremeni svoj prvotni sklep), vendar predvsem tedaj, če so podani razlogi za neveljavnost prej sprejetega sklepa, ne pa kar tako počez, mimo teh razlogov. Tega pravnega stališča pa po mnenju pritožbenega sodišča ne gre razumeti v absolutnem pomenu, ampak predvsem kot načelno stališče, od katerega je zaradi razumnih razlogov mogoče odstopiti.
ZDR člen 126, 128. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 41.
plačilo za delo – evidenca opravljenih ur dela
Ker tožena stranka ni vodila evidence števila opravljenih ur dela za posameznega delavca (kar ne more iti v škodo tožniku), je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, katerega izpovedba je bila potrjena z izpovedbo prič, ter mu prisodilo plačilo za vse neplačane opravljene ure dela, pri nadurah skupaj z dodatkom.
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela ob padcu po poledenelih tleh, tožena stranka ne odgovarja objektivno. Dejstvo je, da poledenela tla v zimskem času niso varna in tudi hoja po njih ni varna, toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana in neobičajna, pri čemer sklicevanje na hitenje pri delu in časovno stisko ne more biti okoliščina, ki bi bila relevantna za presojo. Objektivna odškodninska odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbi ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in jih obvladovati ter da kljub zadostni skrbi ni mogoče preprečiti nastanka praviloma znatne škode. V tem smislu poledenela tla v zimskem času, še posebej, ko je temperatura pod lediščem, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila neobičajna. Poleg tega so bili zaposleni opomnjeni, da je potrebno posipati tla s soljo, tako da bi tožnica glede na vse okoliščine primera morala pričakovati in se gibati z ustrezno previdnostjo.
V konkretni zadevi gre za plačilo stroškov stečajnega postopka, torej za obveznost stečajnega dolžnika, ki je nastala po začetku postopka (člen 354 in 8. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP). Za te obveznosti pa velja, da se ne plačujejo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
klavzula o pravnomočnosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti se lahko nanaša le na pravilnost klavzule o pravnomočnosti, s tem pa se zadeva lahko vrne le v stanje neposredno pred klavzulo o pravnomočnosti – stanje po izdaji zamudne sodbe. Pri presoji utemeljenosti klavzule o pravnomočnosti se ugotavlja le, če je bila vročitev zamudne sodbe opravljena pravilno, ni pa relevantno, kako je sodišče prve stopnje vročalo tožbo oziroma nasprotno tožbo. Ker je bila v konkretnem primeru zamudna sodba vročena neupravičeni osebi (pooblaščencu, ki ni predložil diplome in dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu), ni mogel začeti rok za vložitev pravnega sredstva niti paricijski rok, pa tudi pravnomočnost zamudne sodbe ni mogla nastopiti.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
Tožena stranka je kot imetnik stavbe objektivno odgovorna za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ko mu je na roko s fasade stavbe padla plošča, in to ne glede na dejstvo, da se je tožnik v trenutku nesreče nahajal ob avtu, ki je bil parkiran na nedovoljenem mestu. Takšno ravnanje bi namreč tožena stranka morala pričakovati, saj so tudi drugi kurirji parkirali na istem mestu, nesreči pa bi se lahko izognila ali da bi bolje pritrdila plošče na fasado ali da bi preprečila parkiranje ob stavbi – na primer s postavitvijo zabojev ali palic. Le v tem primeru bi ravnala dovolj skrbno. Parkiranje na mestu, ki za to ni predvideno, namreč nikakor ni primerljivo z dolžnostjo imetnika stavbe, da zavaruje mimoidoče pred padajočimi predmeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – doječa delavka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker je tožnica pravočasno, to je po prejemu obvestila o nameravani odpovedi, vložila pri toženi stranki zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, v kateri je navedla, da še vedno doji otroka, o dojenju pa je predložila tudi zdravniško potrdilo.
stranski intervenient – intervencijski učinek – obvestilo o pravdi
Predlog stranke, da v pravdo stopi intervenient, ima naravo obvestila o pravdi po 204. členu ZPP. O utemeljenosti predloga sodišče ne odloča, ga ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjen. Po prejemu obvestila se intervenient odloči, ali je za vstop v pravdo zainteresiran. Pravna oseba, ki je bila obveščena o konkretnem sporu, je presodila, da za intervencijo nima pravnega interesa in se zato na obvestilo sodišča prve stopnje ni odzvala. Tožena stranka ji sodelovanja v postopku ne more naložiti, svoje interese pa je zavarovala z obvestilom o pravdi, saj tako v morebitni prihodnji pravdi zaradi intervencijskega učinka ne bo dopusten ugovor zoper dejanske in pravne zaključke v tej sodbi.
Dogovarjanje o znižanju plač, ki je potekalo pri toženi stranki, nima pravnih posledic za zaposlenega. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila s tožnico, ni bila spremenjena, je tožnica upravičena do neznižanega zneska plače po tej pogodbi o zaposlitvi.
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom
Odločitev sodišča o zadržanju udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom je pravilna, pri čemer je ta poseg v pravice udeleženca omejen le na tisto časovno obdobje, ki je po mnenju izvedenca nujno potrebno zaradi terapevtskega zdravljenja.
ZPP člen 7, 205, 208, 285, 337. ZD člen 142. ZOR člen 219.
relativna kršitev pravil postopka - materialno procesno vodstvo - vpliv na odločitev sodišča - nadaljevanje postopka z dediči stranke - uveljavljanje ugovora omejene odgovornosti za zapustnikove dolgove v pritožbi - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist
Pri relativnih kršitvah ne zadošča, da se zatrjuje obstoj kršitve, ampak tudi, kako naj bi očitana kršitev vplivala na (izpodbijano) sodbo. Pri vprašanju meje, do katere seže razjasnjevalna dolžnost sodišča iz materialnega procesnega vodstva, je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko, iz razpravnega načela in iz temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem.