Če se stranki s podpisom pogodbe strinjata, da se cena določi po ceniku, ne gre za pogodbeno določilo, s katerim bi bila določitev cene prepuščena volji ene pogodbenice, pač pa za njuno soglasje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC – USTAVNO PRAVO
VSL0059056
EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. URS člen 23/1, 26. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravie do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - povrnitev nepremoženjske škode - pravna podlaga zahtevka - pravno priznana škoda
Nepremoženjska škoda, ki jo tožnik vtožuje zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, pred uveljavitvijo ZVPSBNO ni bila pravno priznana škoda, saj je ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik nepremoženjske škode, navedene v 179. do 182. čl. OZ.
sklep o dedovanju – vrednost zapuščine – določitev vrednosti zapuščine
Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja določilo 2. odst. 214. člena ZD, ne sodi določitev vrednosti zapuščine. To zakon ureja zgolj pri računanju nujnega in razpoložljivega dela in pri popisu ter ocenitvi zapuščine, ki pa nista obvezni dejanji. Če sodišče vrednost zapuščine ugotavlja zgolj zaradi odmere sodnih taks, tega podatka v izrek ni dolžno zapisati, vrednost pa lahko oceni na podlagi proste presoje ob uporabi kriterijev iz 25. člena ZST.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020901
OZ člen 163, 171, 171/1, 187, 395, 619. ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 456, 458, 458/1. 1 VSC sodba Cp 413/2004 z dne 19.5.2005.
odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe – čiščenje snega in posipavanje na parkirnem prostoru trgovskega centra – podjemna pogodba - poledenelo vozišče – soprispevek – trditvena podlaga - pričakovanost poledice – označba spolzkega vozišča – odgovornost več oseb za isto škodo – opravljanje poslov splošnega pomena – dovoljenost vseh pritožbenih razlogov, kljub sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo uveljavljala izključno krivdo voznika avtomobila, zato je sodišče prve stopnje temelj odškodninske odgovornosti utemeljeno preizkusilo tudi z vidika morebitne soodgovornosti samega voznika za nastanek škode.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056730
SPZ člen 8, 48, 48/3, 54. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52. ZOR člen 210. OZ člen 190. ZPP člen 191, 196.
povečanje vrednosti nepremičnine – izboljšave na nepremičnini – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – skupno premoženje – terjatev skupnega premoženja – stvarna legitimacija na aktivni strani – sosporniki – nujni sosporniki
Tisti, ki je izgubil lastninsko pravico na vgrajenih stvareh, je lahko prikrajšan, lastnik nepremičnine pa obogaten, če so izboljšave povečale vrednost njegove nepremičnine. Razlogi pravičnosti zato terjajo ureditev ustreznega instrumenta, ki bi omogočil izravnavo na premoženjskem področju. Tak primer pokriva določilo 48. člena SPZ, ki določa, da tisti, ki je investiral v zgradbo in jo izboljšal, lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. SPZ, ki ureja navedeni izravnalni zahtevek, je z vidika tistega, ki je investiral v zgradbo lastnika oziroma jo izboljšal, specialni predpis glede na določbe o neupravičeni pridobitvi iz OZ.
Terjatev skupnega premoženja je glede na zakonsko opredelitev skupnega premoženja kolektivna terjatev (2. odstavek 51. člena in 52. člen ZZZDR). Temeljna značilnost kolektivnosti na aktivni strani je v tem, da sme dolžnik v takšnem primeru plačati samo vsem upnikom skupaj. Vsi upniki kolektivne terjatve so samo skupaj aktivno legitimirani za vodenje pravde. Uveljavljanje kolektivne terjatve torej vodi v pravdnem postopku v položaj nujnega sosporništva. Če pravico uveljavlja samo eden od upnikov (en zakonec), aktivna legitimacija ni podana.
ZD člen 133, 133/2, 163, 214, 214/1, 214/2. ZPP člen 339, 339/2-15, 347, 347/1, 358, 358/1- 6.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine - protispisnost – odprava pomanjkljivosti na drugi stopnji
Določene ugotovitve vnašajo v sklep o dedovanju nejasnost, glede obsega premoženja pa je protispisna. Sodišče druge stopnje je s spremembo sklepa samo odpravilo kršitev.
povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninskega zahtevka - razžalitev dobrega imena in časti - začetek teka zastaranja
Zastaranje odškodninskega zahtevka v primeru razžalitve dobrega imena in časti, ki jo je bil tožnik deležen s pretepom na javnem kraju, teče od samega škodnega dogodka dalje, saj je tožnik že tedaj vedel za storilca in obseg duševnih bolečin.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – soglasje volj – ponudba – vabilo k ponudbi – katalogi in oglasi – sprejem ponudbe – razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – modro varčevanje – pogodba o modrem varčevanju
Promocijska brošura banke, v kateri so natisnjeni pogoji varčevanja in primeroma naveden izračun ob predpostavki zviševanja obrestnih mer, ni ponudba v smislu 32. člena ZOR.
Sodna praksa upošteva degenerativne spremembe kot pravno relevanten sovzrok za nastanek škode samo, če so že pred škodnim dogodkom povzročale zdravstvene težave.
uvedba dedovanja - prehod zapuščine na dediče – razpolaganje z zapuščino – deklaratorna narava sklepa o dedovanju
Določila ZD zapuščinsko sodišče obvezujejo, da zapuščinski postopek uvede in vodi ter da o dedovanju odloči, ne glede na to, ali so dediči kot skupni lastniki z zapuščino že razpolagali. Sklep o dedovanju je deklaratorne narave, saj je zapuščina na dediče prešla že pred njegovo izdajo.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku – plačilo sodne takse sorazmerno z dednimi deleži – ugotovitev vrednosti zapuščine
Glede na to, da so nepremičnine, ki predstavljajo zapuščino in upoštevajoč vrednost katerih je bila odmerjena sodna taksa, zakoniti dediči zapustnice dedovali po enakih delih vsak do 1/3, pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je tudi odmerjeno sodno takso v skupni višini 469,92 EUR potrebno mednje razdeliti sorazmerno z dednimi deleži, v konkretnem primeru po enakih delih, in sicer tako, da je vsak zavezan plačati tretjino navedenega zneska.
Območja sodnih okrožij so določena s 115. čl. ZS. Iz 24. čl. ZS-H je razvidno, da se do uveljavitve uredbe vlade, ki bo določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do uveljavitve te spremembe ZS. Do te spremembe je bilo z ZS kot območje sodnega okrožja Krško določeno območje občin Krško, Brežice in Sevnica. Katera naselja obsegajo te občine določa ZUODNO.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – sokrivda sopotnika zaradi neuporabe varnostnega pasu
Neuporaba varnostnega pasu je eden od dejavnikov, ki so vplivali na obseg škode, ki je nastala oškodovancu. Ni pa take vrste dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in posledico. Neuporaba varnostnega pasu s strani oškodovanca nikakor ni vplivala na sam potek prometne nesreče, do katere bi na povsem enak način in v enakem obsegu prišlo tudi, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Neuporaba varnostnega pasu je vplivala zgolj na obseg poškodb oškodovanca in v tem kontekstu je treba uporabiti določbe OZ, ki se nanašajo na prispevek oškodovanca k nastanku škode oziroma določbe o deljeni odgovornosti. Takšno je tudi enotno stališče sodne prakse, ki v podobnih primerih neuporabo varnostnega pasu brez izjeme opredeljuje kot prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je prispevek tožnika k nastanku škode, zato ker se ni privezal z varnostnim pasom, 30 %, odgovornost tožene stranke pa 70 %.
ZPP člen 81, 81/1, 199, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZPPSL člen 147, 147/5, 171, 171/3.
stečajni postopek – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stranke in njihovi zastopniki – pravdna sposobnost – formalno statusno preoblikovanje – sprememba pravnoorganizacijske oblike – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V stečaju prodani dolžnik (bivši stečajni dolžnik) je povsem pravno sposoben oziroma je sposoben biti stranka, saj ne s prodajo ne z ustavitvijo stečajnega postopka ne preneha. Poslej obstaja kot pravna oseba, ki ni univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika, čeprav ima v trenutku prodaje enake zunanje organizacijske znake. Gre za isto pravno osebo z novim lastnikom (kupcem, ki se vpiše kot ustanovitelj), nihče od njiju pa ne odgovarja za terjatve proti dolžniku, ki so nastale do izročitve pravne osebe kupcu.
ZPP člen 5, 154, 154/1, 155, 182, 182/3, 182/4, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 190, 190/3.
tožba – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Pravdo je izgubila tožena stranka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Ta je nadomestil primarnega, ki je bil zavrnjen. Kljub temu je sodba za tožečo stranko ugodilna, kar pomeni, da je po 1. odst. 154. člena ZPP v pravdi uspela. Zato je upravičena do povračila pravdnih stroškov.
ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic – skrbnost dobrega strokovnjaka – povzročitev škode – odškodninska odgovornost odvetnika – naročilo - nalog – obveznost prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi
Glede na konkretne okoliščine, podpis in žigosanje poravnave (sklenjene med zavarovalnico in tožnico kot oškodovanko), ne pomeni ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Toženec – odvetnik je poravnavo podpisal, potem ko jo je s svojim podpisom že potrdila tožnica – oškodovanka. Da je njen podpis ponarejen, je bilo ugotovljeno šele naknadno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0059047
OZ člen 131, 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – povrnitev škode - nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – osebnostne pravice – pravna podlaga
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po določbah OZ oz. ZOR ni pravno priznana škoda, temveč jo je priznal šele ZVPSBNO.
V primeru, ko v matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic za posamezna obdobja brez krivde zavarovanca ni podatkov, pomembnih za izračun pokojninske osnove, je te podatke mogoče ugotoviti tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavcev.