dolžnost preživljanja - preživnina – potrebe otrok
Tudi v času, ko preživnina še ni določena, morata starša poskrbeti za potrebe otrok. Če se o tem nekako sporazumeta, del stroškov v tem času krije eden in del stroškov drugi. Vendar pa to, kako sta starša pokrila stroške v času, ko preživnina še ni bila določena, ne more vplivati na določitev preživnine za naprej.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 141, 141/4, 142, 142/1, 142/6. ZIZ člen 15, 42, 42/3. ZPSto-1 člen 24. Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev člen 7.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vročanje pravni osebi - preusmeritev pošte – osebna pisanja – fikcija vročitve – potrdilo o pravnomočnosti – vročanje v izvršilnem postopku
Ugotovitvi, da pri vročanju pravnim osebam ni razlike v načinu vročanja pri različno pomembnih pisanjih, sledi zaključek, da se osebna in navadna vročitev pravnim osebam ne razlikujeta, kar pa pomeni, da se pravnim osebam vselej vroča po pravilih za navadno vročanje.
Tudi za sodne pošiljke v izvršilnem postopku velja vročanje po pravilih ZPP.
Določbe ZPP, ZUP in ZKP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev.
ZVCP-1 člen 135, 135/8. ZP-1-UPB3 člen 114, 114/4, 115, 115/2.
postopek o prekršku - odločitev o sankcijah - vabilo - zaslišanje obdolženca
Višje sodišče ni posegalo v odločitev sodišča prve stopnje o sankcijah, čeprav se z odločitvijo sodišča prve stopnje glede odločitve o sankciji za prekršek po določbi d. točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 ne strinja. Res je, da ZVCP-1 v določbi d. točke četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1 določa, da se vozniku motornega vozila, ki ima več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka poleg globe izreče deset kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Takšno sankcijo je za prekršek pod drugo točko izreka izpodbijane sodbe določilo tudi sodišče prve stopnje. Spregledalo pa je, da ZVCP-1 v določbi osmega odstavka 135. čl. v primeru, ko voznik povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, izreče poleg globe tudi 18 kazenskih točk kar ima za posledico izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker pa je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo.
nepopolna vloga – nezadostno število izvodov vloge
Tožba, ki ni vložena v zadostnem številu izvodov, ni nepopolna vloga v smislu 1. odst. 108. čl. ZPP. Sodišče je zato dolžno tudi stranko, ki je tožbo vložila po odvetniku, pozvati, da to pomanjkljivost v določenem roku odpravi.
Dokazno breme glede nastopa zavarovalnega primera je na tožnici. Ker ni uspela dokazati, da je poškodbe v prometni nesreči utrpela na tak način, kot je zatrjevala v tožbi, ni upravičena do zavarovalnine.
ZPP člen 81, 81/1, 199, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZPPSL člen 147, 147/5, 171, 171/3.
stečajni postopek – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stranke in njihovi zastopniki – pravdna sposobnost – formalno statusno preoblikovanje – sprememba pravnoorganizacijske oblike – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V stečaju prodani dolžnik (bivši stečajni dolžnik) je povsem pravno sposoben oziroma je sposoben biti stranka, saj ne s prodajo ne z ustavitvijo stečajnega postopka ne preneha. Poslej obstaja kot pravna oseba, ki ni univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika, čeprav ima v trenutku prodaje enake zunanje organizacijske znake. Gre za isto pravno osebo z novim lastnikom (kupcem, ki se vpiše kot ustanovitelj), nihče od njiju pa ne odgovarja za terjatve proti dolžniku, ki so nastale do izročitve pravne osebe kupcu.
OZ člen 131, 171, 179. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln člen 6, 6-11.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47a, 47a/1, 47a/2, 47a/4.
Na tleh ležeči voziček v trgovini, kjer je pozornost kupcev usmerjena v razstavljene izdelke, ne omogoča varnega in nemotenega gibanja po trgovini. Zavarovanka tožene stranke je s tem, ko ni poskrbela za to, da se voziček na prehodu ne bi nahajal, opustila tisto skrbnost, ki se od nje pričakuje kot od strokovnjaka, zaradi česar je podana njena odškodninska odgovornost do 70 %.
Določba 943. člen OZ velja le za izpolnitev obveznosti sopogodbeniku iz pogodbe o zavarovanju, pri neposrednem odškodninskem zahtevku oškodovanca proti zavarovalnici odškodninsko odgovornega zavarovanca pa se ne uporablja.
začasna odredba - negatorna tožba – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobroverna posest – pravilo o dokaznem bremenu
Po 3. odstavku 72. člena ZTLR se domneva, da je posest dobroverna. Domnevo dobre vere, dokler se ne dokaže drugače, pa kot splošno načelo predpisuje tudi 9. člen SPZ.
ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic – skrbnost dobrega strokovnjaka – povzročitev škode – odškodninska odgovornost odvetnika – naročilo - nalog – obveznost prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi
Glede na konkretne okoliščine, podpis in žigosanje poravnave (sklenjene med zavarovalnico in tožnico kot oškodovanko), ne pomeni ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Toženec – odvetnik je poravnavo podpisal, potem ko jo je s svojim podpisom že potrdila tožnica – oškodovanka. Da je njen podpis ponarejen, je bilo ugotovljeno šele naknadno.
razmerje premoženjskopravne narave – uporaba ZPP – pravnomočno priznana terjatev – vračilo zneska
Toženec je v izvršilnem postopku dosegel poplačilo terjatve. Za vračilo tega zneska, ki ga v predmetnem postopku od njega zahteva tožnik, ni nikakršne pravne podlage. Ne gre namreč niti za neupravičeno obogatitev (podlago za premik premoženja predstavlja pravnomočna sodba) niti za odškodnino (ni protipravnosti, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost).
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je, da ne gre za neupravičeno obogatitev, če je premoženje odvzeto na podlagi pravnomočne sodbe, glede zahtevka za nematerialno škodo pa, da gre za pravno nepriznano škodo. S sklepom se je izreklo za nepristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka.
Zoper odločbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka in iz pritožbe smiselno izhaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je bila glavna obravnava zmotno vodena in ni imel možnosti dokazovanja svojih tožbenih navedb. Po mnenju pritožnika sta sodbi Okrajnega in Višjega sodišča, ki sta bili podlaga za neupravičeno izvršbo, nični. Pritožuje se glede po njegovem mnenju napačnih ugotovitev navedenih dveh sodišč in glede postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da je povzročil prometno nesrečo pod vplivom alkohola in je sodišče odločilo, da je dolžan zavarovalnici povrniti odškodnino, ki jo je ta izplačala oškodovancem. Sodnica naj bi ga prevarala s tem, ko je njegove navedbe glede že zaključene pravde obravnavala kot predlog za obnovo in mu tako vsilila svojo voljo. Ugovarja tudi pristojnosti sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo, kar utemeljuje s tem, da gre za prometni dogodek, ki je kaznivo dejanje in bi se morala zadeva obravnavati v skladu z Zakonom o kazenskem postopku pred kazenskim sodiščem.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo in razlogi prvostopenjskega sodišča. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VII P 1162/98, ki je botroval izvršbi, so nerelevantne, saj je bil postopek pravnomočno zaključen in navedena pravnomočna sodba pomeni izvršilni naslov. Sodnica pritožniku tudi ni vsiljevala svoje volje, ampak je ravnala v skladu z določili ZPP, saj je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi in je obnova eno izmed teh. Glede na to, da je tožnik tekom celotnega postopka navajal predvsem dejstva in dokaze, ki so se nanašala na pravnomočno zaključen postopek, ga je sodnica opozorila na možnost vložitve predloga za obnovo in ga seznanila s pogoji za takšen postopek. S tem ni prišlo do nikakršne prevare, prisiljenja in neveščega ravnanja sodnice, kakor navaja pritožnik.
Zadevo je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo po določbah ZPP, saj gre med pravdnima strankama za razmerje premoženjskopravne narave in ne kazenskopravne, kot to zatrjuje pritožnik.
Zahtevek za 9.800,00 EUR ni utemeljen kot neupravičena obogatitev (1. odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), saj pravnomočna sodba pomeni pravni temelj za plačilo. Prav tako ni utemeljen kot odškodninski zahtevek, saj je tožena stranka v izvršilnem postopku prejela navedeni znesek na podlagi pravnomočne sodbe in zato ni podana nikakršna protipravnost, ki bi opravičevala plačilo odškodnine. Glede tožbenega zahtevka za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, s tem ko je tožniku nasprotna stranka očitala povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da so bile takšne navedbe dane z namenom uveljavljanja njenih pravic v okviru pravdnega postopka in da pri tem ni bilo podanega žaljivega ali zaničljivega namena, zato ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno in gre za pravno nepriznano škodo.
Ker ni podanih razlogov, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogov, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člen ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).
subrogacija – splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe – vožnja pod vplivom alkohola – domneva alkoholiziranosti
Dolžnost zavarovanca je bila, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti in si s tem zagotovi pravice in ugodnosti iz zavarovanja, kot to določajo splošni pogoji, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
Sodna poravnava je rezultat medsebojnega popuščanja pravdnih strank, ki skrajša in poceni postopek. Ker se je ob koncu postopka izkazalo, da tožeča stranka ni sprejela ponudbe tožene stranke, na podlagi katere bi od nje prejela več in prej kot po sodbi, je to tista okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno upoštevalo pri odločitvi o stroških postopka v skladu z določbo 2. odst. 154. člena ZPP.
ZTLR člen 20. SPZ člen 39. OZ člen 190. ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
nepravična pridobitev – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Trditev tožnice, da je poravnala tudi del kupnine, ki bi jo moral plačati prvi toženec, ne opravičuje njenega zahtevka po izstavitvi zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo pri prvo toženčevem deležu vknjižila solastninska pravica v njeno korist.
Tožnica ni dokazovala, da je poravnala kupnino namesto prvega toženca, zato je njen zahtevek po plačilu neutemeljen.
Listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, to je izvršljiv notarski zapis, nedvomno predstavlja izvršilni naslov, v skladu z določbo 17. člena ZIZ, kar pa ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku (kot predhodno vprašanje) ali s tožbo v pravdnem postopku, saj v kolikor bi dolžnik s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova uspel, to predstavlja samostojni ugovorni razlog.
vknjižba lastninske pravice – identifikacijski znak zemljiške parcele
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice na parc. 906/3 k.o. ... na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, v katerem je parcela le opisana (298 m2 parcele št. 906/1), ni mogoča.
tekst :
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo predlagateljičin ugovor proti sklepu višjega pravosodnega sodelavca, s katerim je le-ta zavrgel zemljiškoknjižni predlog predlagateljice, da se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92 z dne 23.9.2002 pri nepremičninah parc. št. 906/3 k.o. ... vknjiži pridobitev lastninske pravice v njeno korist.
Proti sklepu se pritožuje predlagateljica. V laični pritožbi pravi, da je bila po sklepu z dne 15. 4. 2008 dolžna dopolniti vlogo z identifikacijskim znakom nepremičnine in dokazilom o plačilu sodne takse. Ker je imela pooblaščenko odvetnico M., je mislila, da bo ona to uredila, kot izhaja iz sklepov, pa temu ni bilo tako. Sodišču sedaj pošilja dokumente, ki jih je le-to zahtevalo 15. 4. 2008.
Dne 14. 4. 2009 je njena odvetnica B. V. predložila sodišču pooblastilo in dopolnitev pritožbe, v kateri je obrazložila potek zemljiškoknjižnega postopka. Meni, da ni dolžna pridobiti še listin, v katerih bi bila nepremičnina, ki je predmet postopka označena z identifikacijskim znakom, s katerim je sedaj vpisana v zemljiško knjigo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica je kot listino, na podlagi katere naj bi se vknjižila kot lastnica v zemljiški knjigi, predložila sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92, ki je postal pravnomočen 23. 9. 2003. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo (1. odstavek 31. člena ZZK-1). V sklepu N 332/92 je parcela, ki naj bi pripadala predlagateljici, le opisana (298 m2 parcele št. 906/1). Prvo sodišče je ravnalo prav, ko je predlagateljico pozvalo, da predloži takšno listino, v kateri je nepremičnina, ki je predmet predloga usklajena z zemljiškoknjižnim stanjem in zemljiškoknjižnim predlogom. Nedvomno predlagateljica takšne listine ni predložila, zato je bila odločitev o zavrženju predloga pravilna.
Pritožnica bo lahko dosegla vpis z novim predlogom, vendar bo morala prej pridobiti listino, v kateri bo njena parcela, za katero trdi, da je dobila parc. št. 906/3, jasno in določno navedena in bodo to na ustrezen način priznali tudi ostali, ki so kot solastniki vpisani pri tej parceli.
Odločitev o dovolitvi izbrisa zaznambe zavrnitve vpisa ima podlago v določbi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.
Predlagateljica je po svoji pooblaščenki vložila dopolnitev pritožbe in to dne 13. 8. 2009. Na pritožbene navedbe v tej dopolnitvi pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker je vložena po preteku pritožbenega roka in zato ni upoštevna.
preživljanje polnoletnih otrok – zvišanje preživnine
Pri preživljanju polnoletnega otroka ima določba 2. odstavka 103. člena ZZZDR drugačen pomen oziroma težo kot pri preživljanju mladoletnega otroka. Polnoletne otroke, ki se šolajo, so starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in sposobnostmi, pri čemer imajo prednost preživninske obveznosti do mladoletnih otrok. V prvem primeru se bolj upošteva zmožnosti staršev kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Glede na skromne možnosti staršev in okoliščino, da tožnica zasluži s honorarnim delom, je tudi sama dolžna prispevati za svoje preživljanje, saj s tem zaslužkom lahko pokrije tudi del svojih nepokritih preživninskih potreb.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – sokrivda sopotnika zaradi neuporabe varnostnega pasu
Neuporaba varnostnega pasu je eden od dejavnikov, ki so vplivali na obseg škode, ki je nastala oškodovancu. Ni pa take vrste dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in posledico. Neuporaba varnostnega pasu s strani oškodovanca nikakor ni vplivala na sam potek prometne nesreče, do katere bi na povsem enak način in v enakem obsegu prišlo tudi, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Neuporaba varnostnega pasu je vplivala zgolj na obseg poškodb oškodovanca in v tem kontekstu je treba uporabiti določbe OZ, ki se nanašajo na prispevek oškodovanca k nastanku škode oziroma določbe o deljeni odgovornosti. Takšno je tudi enotno stališče sodne prakse, ki v podobnih primerih neuporabo varnostnega pasu brez izjeme opredeljuje kot prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je prispevek tožnika k nastanku škode, zato ker se ni privezal z varnostnim pasom, 30 %, odgovornost tožene stranke pa 70 %.
URS člen 26. OZ člen 148. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov člen 1, 13, 17, 24, 27.
povzročitev škode – pravica do povračila škode – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – ogroženost zapornika – protipravnost – opustitev paznikov
Pazniki niso ravnali s potrebno skrbnostjo, ki se od njih zahteva, saj z ustreznimi ukrepi niso poskrbeli za varnost obsojencev.