URS člen 26. ZOR člen 170, 172. OZ člen 147, 148. ZPIZ člen 40, 40/4.
odškodninska odgovornost zavoda – elementi odškodninske odgovornosti
Izdaja sicer nepravilne odločbe, ki je bila odpravljena s sodbo sodišča, s katero je toženec zasledoval legitimen namen pravilne odmere pokojnine, ne predstavlja krivdnega ravnanja toženca, oziroma prekršitve tiste skrbnosti, ki se zahteva pri delovanju pravne osebe v danih okoliščinah. Ker manjkata elementa odškodninskega delikta, odškodninska odgovornost toženca ni podana.
Dejstvo, da je tožnik izbrisan, še ne pomeni, da je upravičen do odškodnine. Zato mora v tožbi navesti dejstva, ki utemeljujejo obstoj odškodninske odgovornosti.
ZNP člen 118, 118/1, 119, 128, 128/2. SPZ člen 70, 70/2, 70/4.
delitev skupnega premoženja – fizična delitev stvari – delitev stvari v naravi
Nasprotna udeleženka je predlagala delitev skupnega premoženja v naravi, in sicer tako, da se njej dodeli stanovanje v celoti, predlagatelju pa garaža, vendar pa takšna delitev ni mogoča, saj je po ugotovitvah izvedenca stanovanje skoraj trinajstkrat vrednejše od garažnega boksa.
sklic skupščine delniške družbe na zahtevo manjšine - tožba na izpodbojnost skupščinskih sklepov - objava dnevnega reda sklicane skupščine - pooblastilo sodišča delničarjem za sklic skupščine
Če je skupščina že sklicana in je (ali bo) obravnavala isto materijo, potem manjšinski delničar ne more zahtevati še enkrat sklica skupščine (oziroma izposlovati od sodišča pooblastilo za sklic), marveč ima v okviru pravnega varstva svojih pravic in interesov na voljo le tožbo na izpodbojnost sprejetih skupščinskih sklepov.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – udeležba mejašev v postopku – dokončna meja – katastrska meja - priposestvovanje
Sodišče lahko izda sklep, v katerem ne evidentira vseh zemljiškokatastrskih točk na meji kot dokončnih, bistveno je, da so točke dokončno evidentirane v razmerju med obema udeležencema postopka.
Sodni postopek za ureditev meje daje lastniku nepremičnine, ki se s katastrsko mejo v naravi ne strinja, pravico, da domnevo o poteku meje v katastru izpodbije. To lahko stori kljub dokončnosti meje v upravnem postopku.
spori iz družinskega razmerja - stroški pravdnega postopka
Pravna podlaga za odločanje o stroških pravdnega postopka je v določbah 154. in 155. čl. ZPP, sodišče pa lahko v družinskih sporih uporabi tudi 413. čl. ZPP. Določba 413. čl. ZPP je v teh sporih zato, ker v te pravde posega preiskovalno načelo, zato tudi ni možno vedno uporabiti splošnih pravil. Tako lahko sodišče na primer odloči po prostem preudarku predvsem pri umiku tožbe, zavrnitvi zahtevka, ne more pa te inštitucije uporabiti v škodo tistemu, za katerega velja preiskovalno načelo.
osebna vročitev – fikcija vročitve – vročanje na naslovu prebivališča – dejansko bivanje naslovnika - nepravilna vročitev
Vročitev je pravilno opravljena, če se opisani postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča toženca. Za pravilno vročitev je odločilno, kje toženec dejansko živi, in ne, kje ima toženec prijavljeno (stalno ali začasno) prebivališče. Prav navedena okoliščina pa je bila odločilna pri ugotavljanju pravilne vročitve tožbe tožencu.
odgovor na tožbo - pooblastilo odvetniku za vložitev odgovora na tožbo – nepopolna vloga
Če odgovoru na tožbo ni priloženo pooblastilo, odločitve ni mogoče opreti na 2. odst. 108. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. Odgovor na tožbo z dne 1.10.2008 vsebuje vse, kar vsebuje vloga iz 105. člena ZPP. Ta člen pa ne ureja primera, ko pooblastilo ni priloženo. V primeru pooblastila je zato treba uporabiti 98. člen ZPP, ki je v tem primeru specialna določba (lex specialis).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058710
ZOR člen 263, 354, 354/1.
pogodbena odškodninska odgovornost - kontrahirna dolžnost – odškodninska odgovornost zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – ekskulpacijski razlogi – vzročna zveza
S podpisom pogodbe je tožena stranka prevzela obveznost sklenitve pogodbe in tudi odgovornost, da takšno pogodbo sklene. Odgovornost tožene stranke je potrebno presojati po pravilih, ki veljajo za pogodbeno odškodninsko odgovornost. Dolžnik je na podlagi 263. člena ZOR prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Zato je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bi v primeru izpolnitve pogodbene obveznosti, torej sklenitve pogodbe o tehničnem varovanju, gasilci hitreje intervenirali, v posledici hitrejše intervencije pa bi bila škoda manjša.
ZOR člen 26, 28, 73, 361, 371. SZ člen 26, 39, 56. ZD člen 123, 123/1, 132. SPZ člen 41. ZDen člen 78.
pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe - smrt najemnika - realizirana pogodba - oblika pogodbe – konvalidacija pogodbe
To, da rok v SZ ni bil določen, ne pomeni, da pravica terjati sklenitev najemne pogodbe ne zastara, ampak zgolj to, da je uveljavitev takšnega zahtevka omejena s splošnim zastaralnim rokom na podlagi 371. člena ZOR, ki je veljal v času nastanka tega obligacijskega razmerja.
Veljavna je lahko tudi pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, če so izpolnjeni pogoji po 73. členu ZOR, vendar pa mora biti pogodba najprej sklenjena, šele nato lahko konvalidira.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - seštevek kazenskih točk
Glede na to, da je storilec vse kazenske točke dosegel z motornim vozilom B kategorije, mu sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za B kategorijo motornih vozil ni mogoče izreči, poleg tega pa pritožnik tudi ne trdi, da mu je vožnja motornih vozil z B kategorijo osnovni poklic.
spor majhne vrednosti – trditve in dokazi - pravočasne navedbe – pravočasnost trditev in dokazov – prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti sodišče ne upošteva dejstev in dokazov, ki jih stranka navaja v drugih (dodatnih ali prepoznih) vlogah ( 453. člen ZPP).
prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – izročitev stvari – odgovornost za stvarne napake – pravice kupca – povrnitev škode – izguba pravic – refleksna škoda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – strah
Ker je bila tožba vložena po poteku enoletnega roka, je prva tožeča stranka izgubila pravico do sodnega varstva. Škoda iz naslova jamčevalnih napak je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti. Gre za specialne določbe zakona, ki izključujejo določbe o splošni poslovni odškodninski odgovornosti. Splošne določbe se uporabijo le v primeru refleksne škode, torej škode, ki nastane zaradi stvarne napake na drugih dobrinah, za katero pa ne gre v obravnavanem primeru (primerjaj 3. odstavek 488. člena ZOR).
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
Če se iz več različnih stanovanjskih prostorov, pred tem v uporabi različnih oseb, uredi eno stanovanje kot zaključena stanovanjska enota, se takšna preureditev v vsakdanji rabi opredeljuje kot „adaptacija“, kar ni nič drugega kot posodobitev ali celo sprememba namembnosti določenega stanovanjskega prostora v okviru stanovanja. V obravnavani zadevi zato ne gre za preureditev skupnih prostorov (podstrešja) v stanovanjske prostore.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 3. odstavka 103. člena SZ-1; v opominu je tožeča stranka toženca pozvala naj v 30-ih dneh od vročitve opomina odpravi odpovedne razloge in poravna vse obveznosti, sicer bo začela s postopkom vložitve tožbe za izpraznitev stanovanja pri pristojnem sodišču in z izterjavo celotnega dolga.
dopustnost pritožbe – pravni interes – stranka zapuščinskega postopka – pritožba bivše zapustnikove žene
Kot sledi iz podatkov v spisu, je pritožnica razvezana žena zapustnika in zato ni zakonita dedinja po njem, v pritožbi pa ne zatrjuje, da je zapustnikova oporočna dedinja ali volilojemnica. Ker pritožnica iz zapuščine ne uveljavlja nobene pravice, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice vložiti pritožbo. Pogoj za sodelovanje v zapuščinskem postopku je bodisi položaj dediča oz. volilojemnika bodisi uveljavljanje pravice, o kateri se odloča v zapuščinskem postopku in ima dedno pravno podlago.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052597
ZOR člen 939, 939/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285.
subrogacija – odškodnina – trditveno in dokazno breme
Subrogacija pomeni enak položaj zavarovalnice, kot bi bil položaj zavarovanca (oškodovanca), če bi sam uveljavljal povrnitev škode od povzročitelja. Ker je zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi odškodninski, mora zavarovalnica, ko zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, zatrjevati (in dokazati) vse elemente odškodninskega delikta, kot bi jih moral sicer oškodovanec, če bi sam terjal povrnitev škode od povzročitelja. Odgovorna oseba pa ima proti zavarovalnici vse ugovore, ki bi jih imela proti zavarovancu.