odmera odškodnine za telesne bolečine – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti – odmera odškodnine za strah
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – pravni standard neznatne škode
Kljub temu da upnik nevarnosti uveljavitve terjatve ni dolžan dokazovati, mora interes oz. podlaga za izdajo začasne odredbe obstajati – začasna odredba mora služiti namenu, zaradi katerega je predvidena – zagotavljati učinkovito sodno varstvo in dejansko izvrševanje človekovih pravic. Tožnik ne zatrjuje, da bi razpolaganje z nepremičnino povzročilo toženčevo plačilno nesposobnost ali znatno otežilo realizacijo njegove terjatve, zato je pravni standard neznatne škode ustrezno vsebinsko napolnjen in uporabljen.
Restriktiven pristop pri dovolitvi začasne odredbe terja tudi dejstvo, da vsebina začasne odredbe ni v neposredni zvezi s tožbenim zahtevkom - tožnik zahteva zavarovanje denarne terjatve, s predlogom za izdajo začasne odredbe pa skuša doseči prepoved odsvojitve in obremenitve solastninskih deležev na nepremičninah.
OZ člen 153, 165, 175, 179, 179/1, 179/2, 206, 299, 299/1,776, 776/1.
objektivna odgovornost – pešec - prometna nesreča – deljena odgovornost - prispevek pešca – prispevek oškodovanca – presoja višine odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti- obresti od premoženjske škode – limit in renta - tek obresti
Iste razloge je v določenih primerih mogoče upoštevati tako pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot pri odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti.
odgovornost šole za mladoletnega učenca – izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenke pri odpiranju vrat stranišča
Določba 167. člena ZOR izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da se šola ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
motenje posesti - odtujitev stvari med pravdo - posestno varstvo - vrnitev odvzete stvari
S tem ko je tožnik tožencu rekel, da lokal ne gre, da ne dobi natakaric, in nato izročil ključe tožencu, ta pa je to sprejel, nato pa ga še obvestil, da so ostali ključi v lokalu, je opustil posest gostinskega lokala, saj je prenehal izvrševati dejansko oblast na nepremičnini.
Dejstvo, da je toženec med pravdo nepremičnino, ki je predmet posestne pravde, odtujil tretji osebi, je v tej pravdi pravno relevantno dejstvo, zaradi katerega ni mogoče odrediti vrnitve odvzete stvari oz. zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kar pa je namen posestnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058718
ZPP člen 7, 214. ZVCP člen 7, 7/1, 7/2, 200, 202, 233, 233/2. CZ člen 37, 38, 39, 43.
odgovornost države – zaplemba stvari v kazenskem postopku – protipravno ravnanje oškodovanca – vzročna zveza – razpravno načelo – priznana dejstva
Tožniku ni mogla nastati pravno priznana škoda, čeprav je prvo sodišče ugotovilo, da je bil avtomobil v kazenskem postopku protipravno zasežen, saj je prvo sodišče hkrati tudi ugotovilo, da zaradi njegovega protipravnega ravnanja v postopku uvoza avtomobilskih delov in pri registraciji avtomobila, avtomobila ne bi smel (mogel) uporabljati.
Pri odločanju je sodišče vezano na dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke pravdne stranke, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, se šteje, da takšno dejstvo ne obstaja. Dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana.
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 239. ZPP člen 189, 189/3.
začasna odredba - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - litispendenca
Na podlagi določb 239. in 15. člena ZIZ se tudi v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP. Po določbi 189. člena ZPP mora sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. V obravnavani zadevi sta o istem predlogu tožečih strank tekla dva postopka.
ZDKG člen 12, 13, 14, 14/1. ZDKZK člen 3, 3/4, 3/8.
zaščitena kmetija – pridobitev statusa zaščitene kmetije – dediščinska tožba – delitev kmetije po delih – odlok o določitvi kmetij
Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanje odloka ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, predlagati skupščini občine njegovo uskladitev z občinskim prostorskim planom in merili, ki so določena z zakonom. Kmetija ne izgubi svoj posebni status, v kolikor navedeni akti niso sprejeti vsakih pet let.
Vpisi v javne knjige niso konstitutivnega pomena, da kmetija pridobi zaščiten status. Tovrstni vpisi so le deklaratorne narave, konstitutivnega pomena pa so Odlok oziroma odločba upravnega organa.
Tudi predpostavke za izdajo začasne odredbe morajo biti, tako kot druga, za izdajo sodnih odločb odločilna dejstva, ustrezno obrazložene. Nižji dokazni standard zadošča za samo ugotovitev obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe. To pa ne pomeni, da je nižji tudi standard obrazloženosti odločbe. Sodišče mora obrazložiti, kateri razlogi vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljujejo obstoj terjatve ter ene od nadaljnjih predpostavk za izdajo začasne odredbe, ker se sicer odločbe ne da preizkusiti.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka – spor o predmetu delitve - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - verjetnost pravice
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 148,148/1-2, 149, 149/3. ZKZ člen 22.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe, ki nadomešča zasebno listino - odobritev pravnega posla – vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču
Pravnomočna sodba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala vpis lastninske pravice na parc. št. 225 in ki nadomešča pogodbo oziroma zemljiškoknjižno dovolilo, predstavlja glede navedene parcele ustrezno listino za vpis v zemljiško knjigo le ob predhodni odobritvi s strani upravne enote, ki mora biti podano že ob začetku zemljiškoknjižnega postopka.
ZPP člen 243, 252. ZOR člen 376, 376/1, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.
zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – začetek teka zastaralnega roka – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – pravni standard
Ustaljeno stališče sodne prakse, da za pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga zadostuje pripoznava temelja terjatve, se nanaša zgolj na primere, ko dolžnik obenem ne navede višine terjatve. Ni torej potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve; če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Pri tem ni pomembno, kako to višino razume upnik, temveč dolžnik.
Določitev vsebine pravnega standarda (skrbnosti) za konkreten primer in uporaba tako konkretizirane norme je v izključni pristojnosti sodišča in ne izvedenca.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
Če se iz več različnih stanovanjskih prostorov, pred tem v uporabi različnih oseb, uredi eno stanovanje kot zaključena stanovanjska enota, se takšna preureditev v vsakdanji rabi opredeljuje kot „adaptacija“, kar ni nič drugega kot posodobitev ali celo sprememba namembnosti določenega stanovanjskega prostora v okviru stanovanja. V obravnavani zadevi zato ne gre za preureditev skupnih prostorov (podstrešja) v stanovanjske prostore.
skupno premoženje - posebno premoženje - darila zakoncev – darilo, dano zakoncu
Po presoji pritožbenega sodišča pa je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da je potrebno šteti darilo, dano v letu 1996 toženki s strani njene matere, v korist obeh zakoncev. Res je sodna praksa zavzela stališče, da se pri presoji višine deležev na skupnem premoženju darila ali pomoč v delu, dana s strani sorodnikov ali prijateljev enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca, vendar pa to velja le za manjša darila ali prispevke. Nikakor pa ni mogoče šteti, da bi darilo hiše, ki je po obstoječi cenitvi v letu 1996 predstavljala 70 % vrednosti hiše po stanju v letu 2004 (106.088,85 EUR v letu 1996 in 150.948,09 EUR v letu 2004), pri čemer ni upoštevana niti vrednost zemljišča niti vrednost kozolca, kar je bilo tudi predmet darila, bilo mogoče avtomatično obravnavati v korist tožnika le zato, ker je bil toženkin zakonec.
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi gradnje na tujem zemljišču).
ZIZ člen 25, 53, 53/2, 54, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD člen 100.
izvršba – izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – zavrženje tožbe – izvršljivi naslov
Z dnem, ko je zoper družbo z neomejeno odgovornostjo na osnovi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka (upnik) pridobila izvršilni naslov; ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca – družbenika te družbe. Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upniku omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – udeležba mejašev v postopku – dokončna meja – katastrska meja - priposestvovanje
Sodišče lahko izda sklep, v katerem ne evidentira vseh zemljiškokatastrskih točk na meji kot dokončnih, bistveno je, da so točke dokončno evidentirane v razmerju med obema udeležencema postopka.
Sodni postopek za ureditev meje daje lastniku nepremičnine, ki se s katastrsko mejo v naravi ne strinja, pravico, da domnevo o poteku meje v katastru izpodbije. To lahko stori kljub dokončnosti meje v upravnem postopku.