skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - načelo superficies solo cedit
Kadar je predmet tožbenega zahtevka točno določena nepremičnina, pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja zaradi načela superficies solo cedit ni mogoče upoštevati vrednosti prizidka, ki stoji na drugi parceli, čeprav je ta funkcionalno povezan s stavbo, stoječo na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.
Če upnik izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni dolžan dokazovati, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (3. odstavek 272. člena ZIZ).
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZOR člen 154, 154/1.
pravica do sodnega varstva - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku – ekskulpacijski razlogi - reševanje vzorčnih primerov – odločitev ustavnega sodišča
Pri odgovornosti države zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku gre za posebno vrsto odgovornosti, ki meji na objektivno odgovornost, ker se država ne more ekskulpirati drugače, kot da dokaže, da je poseg v pravico nastal izven njene sfere, praviloma zaradi ravnanja oškodovanca samega, drugih udeležencev v postopku ali zaradi drugih okoliščin, kot je na primer zapletenost zadeve. V primeru sojenja v nerazumnem roku oškodovanec do odškodnine upravičen, ne glede na to, ali je v postopku, v katerem je do kršitve oz. protipravnega stanja prišlo, uspel ali ne.
Pri obravnavani odgovornosti države zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku je glede na veliko število istovrstnih zadev in spornost tematike, sodišče kljub temu, da materialno pravo sodišče mora poznati, upravičeno čakalo na rešitev vzorčnih primerov, potem pa še na odločitev ustavnega sodišča. Tak način dela sodišča je pripeljal do pravilne, za tožnika ugodne rešitve delovnega spora. Sodišče je ravnalo pravilno, da je pravilnost odločitve postavilo pred pred hitrost odločanja. Te okoliščine utemeljujejo zaključek, da postopanje sodišča ni bilo protipravno.
OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 299, 378. ZPP člen 313.
objektivna odgovornost - nevarna stvar – stroj za izsekovanje cekinov - odgovornost imetnika nevarne stvari - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - skrbnost pri ravnanju z nevarno stvarjo – presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pri porazdelitvi odgovornosti je prvo sodišče premalo upoštevalo ugotovitve, da je bila tožnica seznanjena, da se stroj ne sme čistiti med obratovanjem (delavke so stroj čistile med obratovanjem le, če niso bili prisotni nadrejeni) in da so tudi na stroju samem vidno zapisana opozorila o prepovedi poseganja vanj med obratovanjem. Ker je neposreden vzrok obravnavane nesreče ravnanje tožnice v nasprotju z navedenim, je njeno ravnanje v znatni meri prispevalo k nastanku škode, po oceni pritožbenega sodišča 60 %.
Na podlagi določbe 3. odstavka 210. člena ZPP se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja. Ker tožnik v zakonskem roku ni predlagal nadaljevanja postopka, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopek ustavilo, ker je štelo, da je tožba umaknjena.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odločanje po prostem preudarku – trditveno in dokazno breme – prevozni stroški
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zmotno je prepričanje pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje samo izračunati višino stroškov na relaciji Kranj – Ljubljana, ko pa sploh ni trditev o tem, kakšni prevozni stroški so mu nastali. Višino prevoznih stroškov bi bilo ob ustreznih trditvah in dokazih (z zaslišanjem tožnika) mogoče ugotoviti, zato odločanje po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP ne pride v poštev. Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni izpolnil dolžnosti trditvenega in dokaznega bremena.
ZZK-1 člen 147, 188, 188/3. SPZ člen 65, 69, 70, 105, 105/1, 110.
lastninska pravica več oseb – solastnina – etažna lastnina – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Solastnina na nepremičnini pomeni, da je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Posamezni solastnik tako ni upravičen na primer do konkretnega stanovanja v stavbi. Na posameznem delu nepremičnine je mogoče ustanoviti le etažno lastnino, ne glede na zapis v pogodbi, da naj bi takšen posamezni del predstavljal določen idealni delež večstanovanjske stavbe. Le s soglasjem vseh solastnikov se lahko določijo idealni deleži na skupnih prostorih glede na celotno nepremičnino.
pravična denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah
Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, če je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
razmerja med starši in otroki – razpad izvenzakonske skupnosti – dolžnost preživljanja otroka – odmera preživnine - višina preživnine – zmožnosti zavezanca – stroški postopka
Pri odmeri preživnine dolžnost zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov in premoženja, ampak tudi tista zmožnost, ki jo je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055193
ZPP člen 13, 339/1. SZ-1 člen 111. ZZZDR člen 51, 52. SPZ člen 67, 67/5, 72.
skupno premoženje zakoncev – predhodno vprašanje – izpraznitev stanovanja
Vprašanje, ali je tožnik izključni lastnik stanovanja, ki je predmet te pravde, je bistvenega pomena za odločitev v tožbi na izpraznitev stanovanja, ker SZ-1 v 111. členu pogoj za izpraznitev stanovanja veže na dejstvo, da je tožnik lastnik stanovanja. Določilo 2. odstavka 51. člena ZZZDR pa določa, da je vse premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Zato lastninska pravica tožnika, ki jo ta izkazuje z vpisom v zemljiško knjigo, nima prednosti pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico, na nepremičnini v zemljiško knjigo nevpisane, bivše žene. Po določilu 72. člena SPZ namreč skupni lastniki uporabljajo stvar skupno in samo skupno lahko z njo tudi razpolagajo. Ker je torej vprašanje izključne lastninske pravice tožnika v pravdi na izpraznitev stanovanja sporno, to v postopku predstavlja predhodno vprašanje v smislu določila 13. člena ZPP.
ZOR člen 27, 27/1, 183, 376. OZ člen 162. ZPPOLS člen 10, 10/2, 12, 16.
ZLPP člen 25a. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 33.
kontrahirna dolžnost - odškodninska odgovornost v zvezi s kršitvijo kontrahirne dolžnosti
Takoj, ko so tožniki sprejeli ponudbo, je nastala kontrahirna dolžnost pravnega prednika tožene stranke. Ker je ta ni izpolnil, je tožnikom nastala škoda, ki jo je tožeča stranka dolžna povrniti.
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je najprej ugotavljalo, ali v danem primeru gre za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP, saj jo je na to napotil 5. odstavek 168. člena ZPP, ki določa, da se lahko pravne osebe oprostijo plačila taks samo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP in predlog zavrnilo. Šele, če bi sodišče ugotovilo, da bi šlo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena zakona, bi se lahko spustilo v odločanje o vsebinski utemeljenosti predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.
Iz pisanj je razvidno, na katere zadeve se nanašajo, iz plačilnega naloga in opomina za plačilo sodne takse za pritožbo pa je tudi razvidna posledica, do katere bo prišlo v primeru neplačila sodne takse za pritožbo. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zaradi neplačila sodne takse za vlogo, ki tudi po pozivu ni bila plačana, štelo pritožbo za umaknjeno, je tako pravilna.
vknjižba lastninske pravice – predlog za vknjižbo lastninske pravice – delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu – poprava zemljiškoknjižnega predloga – poziv na popravo zemljiškoknjižnega predloga – vzpostavitev listine
Ker se zavezovalni pravni posel nanaša na stanovanje v stanovanjski stavbi in predstavlja ½ stanovanjske hiše, predlagateljica pa kljub temu in dejstvu, da navedena parcela vsebuje še druge nepremičnine, zahteva vpis lastninske pravice do celote, je sodišče predlog za vknjižbo pravilno zavrnilo.
Ker niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagateljice, sodišče tudi ni moglo izdati sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Zaradi odprave materialnopravnih (vsebinskih) pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega predloga glede na načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku (124. čl. ZZK-1) sodišče predlagatelja ne poziva na popravo.
ZIZ člen 67. ZPPSL člen 36, 59, 59/3, 63, 64, 64/1, 64/2.
nasprotna izvršba – prisilna poravnava – zmanjšanje terjatve – vpliv prisilne poravnave na izvršilni postopek
Z dnem začetka postopka prisilne poravnave je bil izvršilni postopek po samem zakonu prekinjen. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov namreč zahteva, da so vsi upniki v postopku prisilne poravnave v enakopravnem položaju. Preprečitev posameznih prisilnih izterjav v času, ko postopek traja, onemogoča posameznim upnikom, da bi prišli do poplačila celotne terjatve in se s tem izognili učinkom prisilne poravnave. Namen preprečitve prisilnih posegov v dolžnikovo premoženje pa je tudi v tem, da se dolžniku omogoči normalno poslovanje. Upnik je torej prejel več, kot bi mu pripadalo, kar pomeni, da je končni rezultat izvršbe nezakonit in je nasprotna izvršba upravičena.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravni naslednik pravdne stranke
Za presojo sklepa o nadaljevanju postopka je bistveno le, ali je tisti, glede katerega se postopek nadaljuje, pravni naslednik prvotne pravdne stranke.
dogovor o skupni gradnji – adaptacija hiše – nova stvar – skupna gradnja – skupno premoženje zakoncev
Ker je bila hiša, ki je bila predmet zatrjevanih adaptacij, last zakončevih staršev, ter ob teh adaptacijah ni nastala nova stvar, je edina pravna podlaga, ki bi utegnila privesti do stvarnopravnih sprememb – obstoj dogovora o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje. Tak dogovor pa mora tožeča stranka zatrjevati konkretizirano.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 72/3. ODZ paragraf 326.
priposestvovanje - dobroverna posest - dobra vera - dobrovernost posesti - presoja dobrovernosti posesti
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine, to je, da je posestnik lahko v opravičljivi zmoti glede tega, komu nepremičnina dejansko pripada. Posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, to pa tudi potem, ko je s povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, ki se nanašajo na njegovo posest določene nepremičnine. Dobrovernost posesti je izključena, če gre za očitno neskrbno ravnanje posestnika, zaradi katerega je prišlo do njegove napačne predstave.
plačilo takse kot procesna predpostavka - pravočasno plačilo sodne takse – dokazilo o plačilu sodne takse
Taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ni dolžan dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, dovolj je že pravočasno plačilo sodne takse za konkretno zadevo.