Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.
Okoliščina, da je (sicer nekdanji) sodnik pristojnega sodišča stranka v pravdnem postopku, nedvomno pomeni tehten razlog po 67. členu ZPP, saj vpliva na videz nepristranskosti sodišča v očeh javnosti.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni navedel nikakršnih konkretnih (dejanskih) razlogov, ki bi utemeljevali prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Ker je tako, je njegov predlog Vrhovno sodišče zavrnilo.
Zgolj nezadovoljstvo dolžnika z delom sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tožbi zatrjevana solidarna odgovornost le dveh etažnih lastnikov v stavbi ... 5575 82 - druge in tretje toženke za tožnici nastalo škodo na nepremičnini ...-3850/1. Tudi iz samega tožbenega zahtevka je jasno razvidno, da tožena stranka ni Republika Slovenija, temveč razen omenjenih toženk še prva toženka - zavarovalnica, pri kateri imata navedeni toženi stranki zavarovano civilno odgovornost za škodo, povzročeno drugim. Razen tega Okrajno sodišče v Domžalah ni niti etažni lastnik navedene nepremičnine temveč zgolj uporabnik dela poslovnih prostorov v stavbi. Ker torej Republika Slovenija oziroma Okrajno sodišče v Domžalah nista v tožbi navedena kot subjekta, ki bi lahko bila odškodninsko odgovorna tožeči stranki oziroma bi ji povzročila škodo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni prizadet videz objektivne nepristranskosti sojenja, tako v razmerju do strank tega postopka kot tudi v javnosti. Niso torej podane okoliščine, da bi se lahko, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarjal videz, da vsi sodniki tega sodišča ne morejo odločati po svoji vesti in nepristransko.