Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da strankin negativen odnos in nezaupanje do sodišča, ki ga gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v konkretnem postopku, ne pomenita razlogov za delegacijo pristojnosti.

Sodnik mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena ZSS) in mora biti sposoben objektivno odločati tudi v sporih, v katerih mora nemoten potek postopka in procesno disciplino zagotoviti z zakonsko predvidenimi ukrepi.

Kazenska ovadba ali predlog za kazenski pregon zoper sodnika pristojnega sodišča oziroma sodnika tega sodišča zoper stranko postopka je lahko le razlog za izločitev tega sodnika (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Zato kazenske ovadbe oziroma predlogi za kazenski pregon ne morejo biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.

Pristojno sodišče ima skladno z letnim razporedom dela na civilnopravnem področju skupni oddelek z Okrajnimi sodišči v Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu, ki šteje 15 sodnikov, tako da je videz nepristranskosti v tem postopku vsekakor mogoče zagotoviti z institutom izločitve in ustrezno organizacijo dela.

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča, samo po sebi, brez dodatnih okoliščin, ki bi kazale na kolektivno pristransko sojenje, ne more vzbuditi dvoma v objektivno nepristrankost (celotnega) sodišča.