določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - prebivališče zapustnika v tujini - bivališče zapustnika v tujini - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - zapuščina - prebivališče dediča - zapustnik, ki nima premoženja v Sloveniji - zapustnik brez premoženja - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku
Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno. Vrhovno sodišče je za postopanje in odločanje v zadevi določilo krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu. Upoštevalo je, da imata na območju tega sodišča prebivališče dva od treh potomcev pokojnika, poleg tega je postopek pred tem sodiščem že v teku.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnica pristojnega sodišča sorodnica stranke v postopku - osebne in družinske razmere delavke sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi oziroma okoliščine, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil omajan videz nepristranskosti sodišča. Običajno gre za osebne povezave med stranko postopka in vsemi sodniki tega sodišča.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - nekdanji predsednik sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je ena izmed strank postopka nekdanji upokojeni predsednik pristojnega sodišča, ki preko obiskov sodišča ter udeleževanja praznovanj in druženj še vedno ohranja tesne in prijateljske stike z zaposlenimi na sodišču, ob tem, da gre za manjše sodišče v majhnem kraju, predstavlja tehten razlog, da v tem sporu ne odloča to sodišče.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine iz različnih katastrskih občin - izvršba na nepremičnino - kraj, kjer leži nepremičnina
Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za sámo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (drugi odstavek 166. člena ZIZ).
določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ugoditev predlogu
Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Kopru, saj je nasprotna udeleženka nastanjena v zavodu v Izoli, ki je od navedenega sodišča oddaljeno le 8,3 km, za razliko od več kot 180 kilometrov oddaljenega Okrajnega sodišča v Celju. Gre za bistveno razliko v razdalji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - pospešitev postopka - združitev postopka - združitev pravd v skupno obravnavanje - stroški postopka - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da so izkazani ugodni učinki, ki jih prinaša združitev. V obeh nepravdnih zadevah, ki temeljita na ugotavljanju pripadajočega zemljišča k istemu sklopu nepremičnin, gre za iste stranke in enak zahtevek. Obema zadevama je nedvomno skupen dokazni postopek (ali vsaj njegov del), prav tako pa so skupne tudi okoliščine, ki vplivajo na presojo sodišča o tem, kakšen je obseg pripadajočega zemljišča.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 30, 43, 46.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sprejem osebe v varovani oddelek - ekonomičnost in hitrost postopka - ugoditev predlogu
Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Domžalah, saj je udeleženka v oskrbi v Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah, ki je od navedenega sodišča oddaljen le 1 kilometer oz. manj kot 15 minut hoje, za razliko od približno 15 kilometrov oddaljenega Okrajnega sodišča v Ljubljani. Vrhovno sodišče je že večkrat opozorilo, da je za izjemen ukrep prenosa pristojnosti potrebna kvalitativna prostorska razdalja, kjer ne gre zgolj za nekaj minut več ali manj trajajoči prevoz. Obravnavani primer predstavlja prav takšen položaj, saj zaradi izjemno kratke razdalje Okrajno sodišče v Domžalah verjetno ne bo niti primorano koristiti prevoza do začasnega prebivališča udeleženke, kar bo organizacijsko, časovno in stroškovno poenostavilo izvedbo postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotne udeleženke na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kje dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo brez dvoma lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Celju, ki je od kraja bivanja nasprotne udeleženke oddaljeno 5,5 km, medtem ko razdalja do Okrajnega sodišča v Ljubljani znaša 84,3 km.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Domnevne nepravilnosti pri vodenju postopka in morebitne procesne kršitve, na katere se sklicujeta predlagatelja, niso razlog za prenos pristojnosti, saj so odpravi teh kršitev namenjena pravna sredstva. Zato tudi, če bi pristojno sodišče kršilo procesna pravila, to po ustaljeni sodni praksi ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Dvom v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča ne vzbuja niti okoliščina, da je bil dolžnik približno tri leta in dva meseca zaposlen na Okrožnem sodišču v Celju kot pravnik in strokovni sodelavec. Od njegove zaposlitve na Okrožnem sodišču v Celju je minilo že več kot deset let. Časovna oddaljenost njegovega dela na pristojnem sodišču (več kot deset let) in velikost tega sodišča (več kot trideset sodnikov), objektivno gledano ne more vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - časovna odmaknjenost - poznanstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke v postopku - zavrnitev predloga
Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). Zato zatrjevana okoliščina, da naj bi imel A. A. - odvetnik in ustanovitelj odvetniške družbe, ki zastopa upnico, zaradi nekdanje zaposlitve na Višjem sodišču v Mariboru znanstva na mariborskem sodišču, sama po sebi ne utemeljuje delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP. To bi utemeljevali šele tesnejši, prijateljski odnosi, ki bi presegali običajno poznanstvo in kolegialnost v širšem delovnem okolju, zaradi katerih bi bil pri vseh sodnikih pristojnega Okrajnega sodišča v Mariboru okrnjen videz nepristranskosti. Vendar dolžnik tega ne zatrjuje. Ob tem je treba upoštevati tudi, da Višje sodišče v Mariboru in pristojno sodišče nimata prostorov v isti stavbi ter da sta obe večji sodišči, zato že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih. Poleg tega je iz podatkov AJPES razvidno, da je A. A. v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici vpisan že od 8. 4. 2015, na Okrajnem sodišču v Mariboru pa je več sodnikov, ki so funkcijo nastopili kasneje in z njim niso mogli biti niti v službenem odnosu. V morebitnih posamičnih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno delovno znanstvo, pa je mogoče zagotoviti videz nepristranskost sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. členu ZPP.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo so predvideni obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Ob upoštevanju podatkov spisa iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Ajdovščini, ki je bivališču nasprotnega udeleženca tako po razdalji kot tudi času potovanja približno trikrat bližje od Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
Razen tega ZNP-1 v petem odstavku 11. člena določa, da se v primerih, ko se da po okoliščinah domnevati, da bo udeleženec v kraju začasnega prebivališča prebival daljši čas, kot krajevno pristojno šteje tudi sodišče začasnega prebivališča udeleženca.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršilni postopek - okrajno sodišče
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom oziroma zaradi izvršilnega postopka, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek. Tudi po splošnem pravilu Zakona o izvršbi in zavarovanju (5. člen) so za izvršilne postopke stvarno pristojna okrajna sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Dolgotrajnost postopka sama po sebi ni tehten razlog za delegacijo zadeve drugemu sodišču. Stranke imajo na razpolago druga ustrezna sredstva za pospešitev postopka, česar se zavedajo tudi tožniki, ki so vložili nadzorstveno pritožbo v obravnavani zadevi. Tudi če bi imeli tožniki prav, da obstaja bojazen, da zaradi objektivnih okoliščin zakonita sodnica zadeve ne bi mogla obravnavati pravočasno, to ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - zavrnitev predloga
Toženčevo subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot neustrezno, protizakonito in predolgo, ter posledično nezaupanje vanj, ne nudijo podlage za subsumpcijo pod standard "drugega tehtnega razloga" oziroma "obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi".
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - motenje posesti - izključna pristojnost - zavrnitev predloga
Narava postopka v motenjskih pravdah je taka, da se najlažje opravi pri sodišču, na območju katerega leži nepremičnina. Zato je v teh primerih določena izključna krajevna pristojnost tega sodišča in morajo biti razlogi za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti tako pomembni, da pretehtajo razloge, zaradi katerih je uzakonjena izključna pristojnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče mora pri odločanju opraviti presojo, ali bo s prenosom pristojnost na bližje sodišče dejansko življenjsko, kvalitativno olajšana izvedba postopka. Podan mora biti položaj, v katerem je npr. časovna in/ali stroškovna smotrnost, kot osnovni namen ukrepa, evidentna.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je prva predlagateljica nekdanja sodnica Okrajnega sodišča v A. in je od upokojitve preteklo šele dve leti, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - zavrnitev predloga
Predlagateljičino subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot krivično, protizakonito ter pristransko, v kar je usmerjena večina njenih navedb, ne nudijo podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vpisničarka - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - stranka zaposlena na sodišču - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je prva tožnica že trideset let zaposlena na sodečem sodišču, trenutno kot vpisničarka na nepravdno - zapuščinskem oddelku, in se v tem razmerju dnevno srečuje s sodnicami na tem sodišču (celo sodeluje s sodnicami, ki sodijo tudi na stvarno pristojnem področju za predmetno zadevo), predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sestra nasprotnega udeleženca že več let zaposlena na sodečem sodišču, kjer opravlja delo zapisnikarice in vpisničarke, v tem razmerju pa se dnevno srečuje tudi s sodnicami, ki med drugim odločajo na stvarno pristojnem področju za predmetno zadevo, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.