ZJF člen 106i, 106l. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 219, 219/1, 220.
javni razpis - sofinanciranje programa - pogoji javnega razpisa
Sodišče povzema ključno zahtevo pri izvedbi javnega razpisa - da je ta jasen in transparenten, da so v njem predstavljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, da se njegova vloga obravnava po vsebini, in da enaki pogoji veljajo za vse prijavitelje. Skladno s tem izhodiščem je sodišče presojalo, ali je tožena stranka s tem, ko je sporni posebni pogoj upravičenosti določila v podpoglavju 3.4.4.1 poglavja 1.a Priročnika, ki je del razpisne dokumentacije, na katero se je sklicevala v Javnem razpisu, take zahteve o izvedbi javnega razpisa upoštevala in ali je torej izvedba Javnega razpisa (ne)zakonita. Mnenje sodišča je, da je javni razpis in razpisno dokumentacijo, na katero se ta sklicuje in mora biti vsem zainteresiranim dostopna pod enakimi pogoji, treba šteti za zaključeno celoto. Povedano drugače - sodišče presoja, da mora vsak javni razpis vsebovati tiste elemente, ki jih predvideva pravna podlaga za njegovo objavo, da pa se lahko podrobnejša vsebina javnega razpisa in podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, določijo tudi v razpisni dokumentaciji, ki je njegov sestavni del. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 220. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Smiselno enako to določa tudi četrti odstavek 23. člena Uredbe o norveškem finančnem mehanizmu. ZJF, Uredba o finančnem mehanizmu EGP in Uredba o izvajanju norveškega finančnega mehanizma sicer določajo le obvezne elemente, ki jih mora imeti javni razpis, kar pa po presoji sodišča ne izključuje možnosti, določene s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, da se ta sklicuje tudi na razpisno dokumentacijo kot na njegov sestavni del, s tem da mora biti ta dostopna za vse zainteresirane prijavitelje.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetniku - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da povečanje iz navedene določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Na podlagi te določbe OT se zvišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage predmetne določbe 7. člena OT namreč izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-20, 3/1-36, 4, 79, 84. GZ-1 člen 104, 128, 128/1.
inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - inšpekcijski zavezanec - očitna kršitev materialnega predpisa - kršitev ne bis in idem
Ker odstranitev roka za izvršitev odločbe in posledična takojšnja izvršitev odločbe ter določitev dodatnega pogoja za prepoved uporabe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja pomenita odločitev v škodo tožnika, pri tem pa ni šlo za očitno kršitev materialnega predpisa, je drugostopenjski organ nezakonito posegel v odločbo upravnega organa prve stopnje.
akti sodišč - odločitev nosilca sodne veje oblasti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Upravni spor ni namenjen nadzoru zakonitosti nad izvrševanjem oblasti na področju sodne funkcije, ki jo opravljajo sodišča splošne pristojnosti ali specializirana sodišča v delovnopravnih in socialnih sporih.
Ker predstavljata sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katerima je bilo odločeno o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo in sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, posamični sodni odločbi, izdani v okviru izvrševanja sodne funkcije v postopku socialnega spora, tožba v upravnem sporu zoper takšna akta, ki nista upravna akta v smislu 2. člena ZUS-1, ni dovoljena.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - kazenska ovadba - predkazenski postopek
Brezplačna pravna pomoč je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem oziroma za izvensodno reševanje sporov. Ker vložitev ovadbe to ni, brezplačna pravna pomoč za to dejanje ni mogoča.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 100.
Pravilno je stališče organa, da gre pri postopkih na podlagi javnih razpisov za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Namen pogojev javnega razpisa je namreč v zagotovitvi enakega obravnavanja vseh prijaviteljev in onemogočanja samovolje pri odločanju. Neupoštevanje pogojev bi pomenilo neenako obravnavanje drugih prijaviteljev, ki so spoštovali pogoje razpisa. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge (oz. v daljšem roku, če tako izhaja iz javnega razpisa) in to z dokazili, ki so eksplicitno navedena.
ZSZ člen 58, 60, 60/2, 60/4, 61, 61-1. ZGO-1 člen 218, 218b.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014 (in je temu sledila tudi upravnosodna praksa) pojasnilo, da je odmera nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča upravičena, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja in infrastrukture, ne glede na to, ali je bil ta priklop izveden. Tako stališče torej smiselno izenačuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča - za vse je treba presojati, ali imajo možnost dejanske priključitve na javno komunalno omrežje in infrastrukturo.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Sodišče najprej pojasnjuje, da je vprašanje kdaj je storitev opravljena, odvisno od vrste odobrene brezplačne pravne pomoči oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Nesporno je, da se oblika in obseg pravne pomoči nanaša na ESČP kot mednarodno sodišče. Zato je povsem očitno, da v obravnavanem primeru ne gre za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, saj gre za mednarodno sodišče, katere pravna podlaga za obseg dodelitev pravne pomoči je določba sedme alineje 26. člena ZBPP, ki določa:"pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči".
ZBPP člen 40, 40/1, 40/6, 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravni interes - delno zavrženje tožbe
Po stališču sodne prakse je priznan pravni interes upravičencev do brezplačne pravne pomoči v (morebitni) obveznosti vračanja zneska, izplačanega iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Ne gre torej za iste pravice oziroma obveznosti, kot jih varuje odvetnik v upravnem postopku odmere, hkrati pa posledica odločitev odmere, t. j. plačilo zneska odvetnika, lahko vpliva na bodoči pravni položaj upravičenca.