ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Če se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (na račun odločbe inšpektorata), je v zakonu urejena možnost strank za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061470
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51, 54. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 1. SPZ člen 70. ZNP člen 119. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 158, 158/1.
izvedenina - nagrada in stroški cenilca - izvedenec gradbene stroke - zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja - udeleženci v postopku - solastnina - delitev stvari v solastnini - nujni sosporniki - poziv na popravo vloge - povračilo pravdnih stroškov - stroški umika predloga
Ker je izvedenec imel kompleksnejšo nalogo kot je zgolj golo ovrednotenje nepremičnine, pritožbeno sodišče soglaša z razvrstitvijo njegove naloge kot zahtevne, torej na drugi težavnostni lestvici od štirih.
V postopku za delitev stvari v solastnini morajo biti udeleženi vsi solastniki, saj je s sodno odločbo prizadet interes vsakega od njih. Solastniki imajo položaj nujnih sospornikov.
Tožnik predlaga zaslišanje prevajalca, ki bi znal izpovedati katere listine je prevajal v arabski jezik. Gre za neprimeren dokaz. Število prevedenih listin prevajalca ne potrjuje tudi števila predloženih prevodov listin sodišču prve stopnje.
Tožnik je bil pozvan, da predloži potrebne listine in v sklepu izrecno opozorjen na posledice zamude. Podaljšan mu je bil rok za dostavo listin ter s strani sodišča poslane manjkajoče listine. Ves čas od poziva za dostavo listin je bil zastopan preko pooblaščencev. Četudi bi listine dostavil sodišču zakoniti zastopnik tožnika sam in ne preko pooblaščencev, sodišče prve stopnje ni dolžno tožnika ponovno pozivati na dopolnitev manjkajočih prevodov ali mu dati nove možnosti za plačilo predujma. Za takšno postopanje ni zakonske podlage v določbah ZPP.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - načelo dispozitivnosti - nasprotovanje kogentnm predpisom - nasprotovanje moralnim načelom - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Namen določbe tretjega odstavka 3. člena ZPP, kot ga razlaga pravna teorija, je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči. Dispozitivna ravnanja v postopku, ki nasprotujejo kakšni dispozitivni določbi OZ, mora sodišče dopustiti, le dispozitivnih ravnanj, ki nasprotujejo kogentnim določbam OZ, sodišče ne sme upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00061870
ZPP člen 13, 21, 184, 184/1, 300. ZNP-1 člen 19. OZ člen 134. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 2, 2-9, 2-11, 8, 10.
postopek z mednarodnim elementom - Bruseljska uredba IIa - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - obligacijski zahtevek - relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba predloga - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravice otroka - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - pravnomočna odločitev - neodpravljiva nesklepčnost
Na sodišču je pravica, da po uradni dolžnosti izbere vrsto postopka za odločanje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljev zahtevek zaradi posega v njegove osebnostne pravice obligacijski, kar pomeni, da bi se moral obravnavati po pravilih pravdnega postopka, zato ni pravne podlage, da bi se ta zahtevek obravnaval po pravili nepravdnega postopka iz 7. oddelka ZNP-1. Ker se predlagateljev zahtevek ni obravnaval po pravilih pravdnega postopka, je bila storjena relativna kršitev postopka, ki pa ni vplivala na zakonitost sklepa.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi predkaznovanosti obtoženca tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljeno napravilo sklep o obtoženčevem negativnem odnosu do spoštovanja pravnih norm in pravnega reda naše države
ZPP člen 481, 481/1-1, 482, 482/2. ObrZ člen 31, 33, 34, 34/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - subjektivni in objektivni kriterij - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - plačilo članarine - civilnopravno razmerje
V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je tožeča stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno-podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava.
Gre za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče, zato v obravnavanem primeru tudi po objektivnem kriteriju ne gre za gospodarski spor.
V drugačno presojo neogibnosti pripora ne prepričajo niti navedbe pritožnikov o zdravstvenih težavah njunih otrok, saj gre za okoliščini, ki so obstajale že v času storitve obtožencema očitanega kaznivega dejanja, vendar pa kot izhaja iz ugotovljene utemeljenosti suma nanju niso imele vpliva, da ne bi s kriminalno dejavnostjo nadaljevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063252
OZ člen 131, 134, 179. ZPP člen 154, 154/2.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - poseg v osebnostne pravice posameznika - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - pretrpljene duševne bolečine - verbalna žalitev in pljunek - prepričljiva dokazna ocena - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - delni uspeh strank - pobot stroškov
Toženčevo nedopustno ravnanje predstavlja pravno priznano škodo. Pljunek v obraz nedvomno predstavlja poseg v osebnostne pravice tožnika. Prav tako je s spornim dejanjem toženec prizadel čast in dobro ime tožnika.
Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške pravdnega postopka. Tožnik je delno uspel s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikov delni uspeh v pravdi 80%, kar pomeni, da je uspeh toženca 20%. Toženec ima zato prav, da bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti tudi njegove stroške in jih upoštevati pri odločitvi o priznanju stroškov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061927
KZ-1 člen 74, 75, 205, 205/1, 205/1-1.
vlom - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - biološke sledi - velika tatvina - primerjava DNK sledi - grajanje dokazne ocene - ogled kraja kaznivega dejanja - sostorilstvo
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke, da je obdolženec bil tisti, ki je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, utemeljeno oprlo na ugotovitve policistov, ki so opravili ogled kaznivega dejanja in na kraju storitve kaznivega dejanja našli montirno železo, s katerim je bilo vlomljeno v skladišče bencinskega servisa, in na katerem je nato bila po izsledkih NFL najdena prevladujoča biološka sled, ki brez dvoma pripada obdolžencu. Čeprav drži, da so bile na orodju najdene sledi več oseb, pa zagovornik ugotovitve NFL neutemeljeno kritizira, saj ni mogoče prezreti, da so bile obdolženčeve sledi vendarle količinsko prevladujoče, preostale sledi pa tako šibke, da jih NFL v svojih zaključnih ugotovitvah ni upošteval. V poročilu so namreč pojasnili, da je pri preostalih sledeh šlo le za šibke signale alelov, medtem ko so bile obdolženčeve sledi prevladujoče. Ob upoštevanju navedenega tako zagovornik dejstvu, da so bile na montirnem železu najdene sledi več oseb, pripisuje preveliko težo.
vknjižba lastninske pravice - listina kot podlaga za vpis - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z načelom formalnosti namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
Tožnik neutemeljeno pričakuje vročanje pisanj v zadevah okrožnega sodišča v varen elektronski predal.
Dokler ni vzpostavljenega e-vložišča, ni možno vlagati elektronskih vlog, ni možno voditi elektronskega spisa in v njem sodišče ne more opravljati elektronskega vročanja.
ZFPPIPP člen 61. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka. S strani upnikov ZPIZ in ZZZS (pritožnikov) v prijavi terjatev predložena seznam izvršilnih naslovov navedene zahteve v celoti izpolnjujeta. Upnika razpolagata za uveljavljanje svojih terjatev z izvršilnim naslovom. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da pripravi za oba upnika (zavoda) sezname izvršilnih naslovov davčni organ, prijavo v stečajni postopek pa opravita zavoda sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061220
ZIZ člen 272. SPZ člen 32. ZPP člen 184.
motenje posesti - posest stanovanja - začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - vrnitev nepremičnine v posest - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe - obseg sodnega varstva posesti - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - izselitev iz stanovanja - sprememba tožbe - dovoljenost dokaznega sredstva
Sodišče prve stopnje je ponoven predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz dveh razlogov. Presodilo je, da je tožnik zamudil subjektivni 30 dnevni rok za postavitev tožbenega zahtevka iz naslova motenja na način, da se je toženec iz stanovanja dolžan izseliti, zato tudi ni izkazan temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino, to je verjetnost terjatve. V nadaljevanju je sodišče navedlo tudi vsebinske razloge za zavrnitev predloga, ko je po oceni izvedenih dokazov zaključilo, da tožniki niso z verjetnostjo izkazali toženčeve opustitve soposesti stanovanja, v katerem je bival zadnja štiri leta, zato z vrnitvijo vanj posesti tožnikov tudi ni motil.
Ker pravdni postopek posebej ne ureja uporabe dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, mora sodišče v vsakem primeru opraviti tehtanje njihove dopustnosti v luči pravice do dokazovanja in teže kršitve pravice do zasebnosti. To je sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo in pravilno presodilo, da bistveni dokaz, na katerem je zgolj posnetek stanovanja in toženčev vstop, ni pridobljen na nedovoljen način, pri ostalih dokazih pa so se stranke snemanja zavedale in je tudi druga tožnica snemala toženca, zato je prednost upravičeno dalo toženčevi pravici do izvedbe dokaza.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnika nista podala nobenih konkretnih pripomb zoper odgovor cenilca na njune pripombe zoper cenitveno poročilo, zato je pravilno pojasnilo, da cenilca ni bilo potrebno zaslišati.
Ker dolžnika šele v pritožbi konkretizirano nasprotujeta odgovorom sodnega cenilca na njune pripombe zoper cenitveno poročilo, odgovorom sodnega cenilca pa nista konkretizirano nasprotovala, sodišče prve stopnje utemeljeno ni zaslišalo sodnega cenilca. Ob obrazloženem ni podana pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
obnova kazenskega postopka - dopustnost obnove postopka - odpoved pravici do pritožbe - sodba brez obrazložitve
Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo že prvostopno sodišče, je obnova kazenskega postopka dopustna zgolj v zakonsko natančno določenih primerih (prvi odstavek 410. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP), kot je to sicer povzeto tudi v točki 3 izpodbijanega sklepa.
Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963) člen 5, 5-f.. ZZK-1 člen 34, 38.. ZN člen 64.. ZMZPP člen 1, 115.
vknjižba lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overjen podpis - overjen podpis pooblastitelja - overitev podpisa pri konzularnem predstavništvu
Za primer, če zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen (34. člen ZZK-1). Navedeno določbo je treba razlagati upoštevaje njen namen v povezavi s stvarnopravnimi pravili, ki urejajo obličnost razpolagalnega posla v pravnem prometu z nepremičninami in z relevantnimi strogimi določbami Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) o overitvah podpisov.
višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje dohodka - samozaposlena oseba - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - razporeditev preživninskega bremena - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku - krivdno povzročeni stroški postopka
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Listinski dokazi niso bili potrebni, ker gre za stroške, ki so splošno znani in ne odstopajo od povprečja.
Po presoji pritožbenega sodišča v zvezi z novimi dokazi ni podlage za uporabo 34. člena ZNP-1 že zato, ker niso predlagani v korist oseb iz 6. člena ZNP-1. Z njimi namreč želi pritožnik dokazati, da je dejansko stanje glede prihodkov predlagateljice nepopolno ugotovljeno, posledično pa nepravilno porazdeljeno preživninsko breme.