ZGD-1 člen 3, 3/3, 3/3-2, 12, 13, 21, 21/1. ZZ člen 13, 14, 15. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – firma zavoda – že obstoječa firma gospodarske družbe – dodatne sestavine – načelo izključnosti – zaščita firme
Napačno je stališče, da zgolj glede na različno materialnopravno podlago, ki ureja pravno organizacijske oblike gospodarske družbe in zavoda je dopustno, da uporabljata gospodarska družba in zavod enake sestavine v svojem nazivu.
Določba 13. člena ZGD-1 kot rečeno določa, da sestavine firme ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja, ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. Pri tem so kot druge osebe mišljeni različni subjekti, tudi zavodi in ne le gospodarske družbe.
Napačna formulacija tožbenega zahtevka ne sodi med formalne pomanjkljivosti, temveč predstavlja kvečjemu vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava.
Nadomestni (komplementarni) prevzem nepremičnine po 5. odstavku 19. člena ZVKSES ni le pravica prodajalca, ki želi izpolniti svojo pogodbeno obveznost proti kupcu, ki takšno pravilno izpolnitev neutemeljeno zavrača, ampak celo njegova obveznost, če želi zavarovati svoj pravni položaj in preprečiti nastop negativnih pravnih posledic, npr. nastop zamude in s tem tek pogodbene kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067547
OZ člen 179, 182. ZPP člen 278, 278/1.
odškodnina – nepremoženjska škoda – odmera nepremoženjske škode – obrazloženost odgovora na tožbo
Presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Iz odgovora na tožbo izhaja, kdo je tožeča stranka, vsebuje tudi opravilno številko postopka, pravilno je nalovljen na sodišče in lastnoročno podpisan. Smisel navedbe stranke in morebitnih pooblaščencev v vlogi je v identifikaciji stranke, čemur pa je tožena stranka zadostila. Prav tako ne drži, da je odgovor na tožbo neobrazložen. Iz njegove obrazložitve izhaja, da tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, toženec tudi predlaga zaslišanje priče.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – pridobitna dejavnost
Razmerje med pravdnima ne izhaja iz pridobitne dejavnosti tožeče stranke, temveč iz neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker v konkretnem primeru na strani tožeče stranke nista podana oba, tako subjektivni kot objektivni kriterij, ne gre za gospodarski spor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062179
ZPP člen 14, 154, 154/1, 154/2, 155. KZ člen 217, 244, 244/1, 244/2. OZ člen 131.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – odškodninska odgovornost – višina škode – uspeh v pravdi – povračilo stroškov pooblaščencu večih strank – sodelovanje stranke v postopku
Pravdno sodišče je vezano na ugotovitev v kazenski sodbi, da je toženec oškodoval tožnika najmanj v višini velike premoženjske koristi oziroma škode. Ali je vezano tudi na ugotovitev, da je škoda nastala nad navedenim zneskom, pa je odvisno od trditev pravdnih strank, vrste škode in okoliščin vsakega posameznega primera.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – ovira za nadaljevanje izbrisnega postopka
Nad družbo ni začet kakšen drug postopek zaradi insolventnosti, kar bi lahko bila ovira za nadaljevanje predmetnega izbrisnega postopka. Predlog za začetek stečaja, ki ga je družba podala dne 29. 06. 2010 je bil pravnomočno zavržen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 918/2010 z dne 05. 08. 2010. Dejstvo, da sodišče v stečajnem postopku ni pravilno odločilo, bi moral pritožnik izpodbijati s pritožbo v stečajnem postopku, vendar tega ni storil.
neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – priznanje dejstev – vrnitev stvari
Če tožeča stranka kot prikrajšanec zahteva denarno nadomestilo vrednosti dosežene koristi namesto vrnitve stvari, pa se toženec kot okoriščenec temu zahtevku v postopku ne upira, mu ne nasprotuje, hkrati pa zatrjuje, da s stvarjo fizično ne razpolaga, se šteje, da sam priznava, da vrnitev stvari v naravi ni mogoča. Priznanih dejstev pa ni treba niti dokazovati niti jih sodišču prve stopnje ni bilo treba obrazložiti.
vrednost spornega predmeta – odmera sodne takse – plačilni nalog za podredni zahtevek
V konkretnem primeru imamo opravka s primarnim in s podrednim tožbenim zahtevkom. Čeprav sta ta dva zahtevka v določeni odvisnosti, sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, gre vseeno za dva samostojna tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago.
ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZOR člen 219. OZ člen 190.
uporabnina – plačilo uporabnine – izročitev nepremičnine v soposest in souporabo – solastniki - solastnina
Solastniki imajo pravico uporabljati solastno stvar v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, ne da bi s tem kršili pravice drug do drugega. V primeru kršitve pravic drugega na solastni stvar ima lastnik pravico do nadomestitve koristi, ki jo je imel drugi zaradi uporabe lastnikove stvari. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve. To pomeni, da je potrebno na eni strani izkazati korist tistega, ki je solastno stvar uporabljal ter na drugi strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obstoj delovnega razmerja – mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi lahko podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, le če bi predhodno pravočasno na toženo stranko naslovil zahtevo za vrnitev na delo po mirovanju pravic in obveznosti, do česar je prišlo zaradi napotitve na delo v tujino skladno z ZTPDR. Ker pravice do vrnitve na delo ni uveljavljal pravočasno, ampak šele pet mesec po prenehanju razlogov za mirovanje pravic in obveznosti, delovno razmerje s toženo stranko ni bilo vzpostavljeno. Iz tega razloga delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi tožnik tudi ni mogel izredno odpovedati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057676
OZ člen 198. ZZZDR člen 59, 59/1, 60, 62. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. KZ člen 135, 135/1.
uporabnina – višina solastnega deleža – skupno premoženje zakoncev – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – nasprotje med razlogi – priznana dejstva – nasilje zakonca
Delež tožnice na nepremičnini ni sporen. V skladu z ZZZDR se domneva, da imata zakonca na skupnem premoženju vsak polovični delež. Toženec konkretnih ugovorov v zvezi z višino deleža tožnice ni podal. Še več: skupno premoženje je bilo po ugotovitvi deležev na predlog zakoncev razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine (sodna poravnava 08. 05. 2009). Upoštevaje vse to se izkaže, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo dokazati ½ solastnega deleža na nepremičnini, napačna.
vročanje – osebna vročitev – zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že iz razloga, ker trditve tožencev, da jima v postopku ni bila (pravilno) vročena tožba, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog (ali obnovitveni razlog).
Domneva vročitve pride v poštev le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom.
pogodbena kazen – pogodba o distribuciji – inominatna pogodba
Dejstvo, da je tožena stranka nastopala napram tožeči stranki kot kupec blaga, še ne pomeni, da ni bila tudi distributer. Temeljna značilnost novejših pogodb o distribuciji (ki so inominatne pogodbe) je prav ta, da distributer kupi blago, ki ga distribuira. Od navadnega kupca pa se loči po tem, da je trdnejše njegovo razmerje s proizvajalcem blaga oziroma naročnikom (v danem primeru s tožečo stranko).
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0057658
ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2, 36. ZST-1 člen 30, 30/3. ZDZdr člen 68.
prisilna hospitalizacija – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade odvetniku – izplačilo nagrade iz državnega proračuna – sistemska razlaga – ius nudum – razlaga ratio legis – taksa za pritožbo
V postopkih po ZDZdr se kot podlaga za odmero nagrade odvetniku določi vrednost predmeta v skladu z določbo 2. odst. 22. člena Z OdvT (praviloma 4.000,00 EUR).
plačilni nalog – nepravilna referenca – napaka sodišča – napaka na plačilnem nalogu – zamuda s plačilom
Tožeča stranka je izkazala, da plačilni nalog ni vseboval pravilnih podatkov glede reference, na katero bi se morala tožeča stranka pri nakazilu sklicevati, zaradi česar dolžnega zneska ni uspela pravočasno nakazati. Iz plačilnega naloga izhaja, da je kot referenca določena številka 408, kar pa ni dovolj, saj mora pred to številko nakazovalec navesti še številko 00, da je mogoče transakcijo dejansko izvesti.
Glede na stroge posledice nepravočasnega plačila sodne takse, so sodišča prve stopnje dolžna v plačilnih nalogih, s katerimi pozivajo stranke na plačilo sodne takse, navesti pravilne podatke, na podlagi katerih bo možno opraviti plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064336
ZTLR člen 24, 25.
družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice – ugotovitveni zahtevek – originarna pridobitev lastninske pravice – izgubljena prodajna pogodba – dokaz obstoja predmeta prodajne pogodbe – gradnja na tujem svetu
Tožeča stranka ugotovitvenega zahtevka ni postavila. Zato je njena tožba v delu, v kolikor se nanaša na trditve o originarni pridobitvi lastninske pravice, nesklepčna. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ugodilo dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka postala lastnica nepremičnin, na katere se nanaša ta spor, na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču in o priposestvovanju, se ob povedanem izkaže kot materialnopravno zmotna.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – manj verjetna pravica – več oporok
Sodišče je pravilno štelo za manj verjetno pravico tistih udeležencev postopka, ki niso zajeti v oporoki z dne 22.11.2009. Ta je od vseh štirih oporok najnovejša, zato je treba šteti, da je z njo oporočiteljica molče preklicala prejšnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062456
ZZZDR člen 78, 123. ZPP člen 409.
razveza zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - določitev višine preživnine – notarski zapis iz razmerij staršev do otrok
Predhodni sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov in sodišče nanj ni vezano.
Preiskovalno načelo v sporih iz razmerij staršev do otrok je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in interese , omejeno je torej na tiste primere, ko obstajajo indici ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudili samo stranki.