CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088548
OZ člen 175, 195. ZPP člen 3, 3/3, 154, 154/2, 165, 165/2, 316.
sodba na podlagi pripoznave - delna pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - plačilo mesečne rente - izpad dohodka - odprava rente - sprememba prisojene odškodnine - naknadno spremenjene okoliščine - obvestilo o nastopu spremenjenih okoliščin - trenutek vložitve tožbe - namen odškodnine - vračanje neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine - pošteni prejemnik odškodnine - nepošteni pridobitelj - dolžna skrbnost - naknadno odpadla pravna podlaga - prekinitev obveznosti brez dolžnosti vračila še prejetih sredstev - zmotna uporaba materialnega prava - dopolnilni sklep o pravdnih stroških - sprememba odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank
Za spremembo mesečne rente oziroma njeno ukinitev je glede na njen namen odločilen trenutek nastopa spremenjenih okoliščin in ne šele trenutek vložitve tožbe.
Po 195. členu OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Pošten pa je tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna oškodovančeva zavest o taki možnosti. Oškodovanec, ki ve za možnost, da bi lahko odpadla pravna podlaga za prejeto plačilo, mora s tem posebej skrbno ravnati (pravni red mu nalaga breme, da prejetega še ne porabi na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo) in ga je dolžan v trenutku, ko izve za odpadlo pravno podlago, tudi vrniti. Pritožbeno sodišče, za razliko od sodišča prve stopnje, glede na predstavljena dejstva ugotavlja, da toženki nepoštenosti v smislu gornje določbe ni mogoče očitati. Sinovo prejemanje socialnih transferjev iz naslova pomoči in postrežbe oziroma prejem odločbe, da ni več upravičena do dodatka za nego otroka, ne zadošča za sklep o njeni nepoštenosti. Tožnica ni navajala, da bi toženko o morebitni odpadli pravni podlagi oziroma o tem, da ji zaradi zaposlitve sina renta ne pripada več, obvestila. In prav na takšnem obvestilu o nastopu spremenjenih okoliščin, ki bi lahko imelo za posledico spremembo dosojene rente, in na podlagi katerega bi se prejemnik moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov (in bi bil torej nepošten), temelji odločba VSL Sodba I Cp 1011/2019 z 21. 8. 2019, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - azbest
Zahtevek Zavoda po prvem odstavku 87. člena ZZVZZ v razmerju med Zavodom in delodajalci predstavlja posebno določbo (lex specialis) glede na splošna pravila odškodninske odgovornosti. Zakonska podlaga za odgovornost delodajalca nasproti Zavodu je krivdna, saj zahteva obstoj kršitve konkretnih predpisov ali ukrepov, ki jih je bil delodajalec dolžan izvajati za varnost in zdravje delavcev. Utemeljitev tožbenega zahtevka na objektivni odgovornosti delodajalca v razmerju do Zavoda je zato materialnopravno zmotna.
OZ-UPB1 člen 323, 323/1, 323/2, 349, 365, 1012, 1019, 1019/3, 1034, 1034/1. ZPP člen 165.
kreditna pogodba - poroštvo - notarski zapis listine - neposredno izvršljiv notarski zapis - solidarno poroštvo - ugovor zastaranja - akcesornost - poroštvena zaveza - zamuda - novacija - podaljšanje zastaralnega roka - prijava terjatve v stečajnem postopku - pretrganje zastaranja
Najbolj značilna karakteristika poroštva je akcesornost, gre torej za glavni obveznosti stransko obveznost in ne za samostojno obveznost.
Bistveno za presojo je ali je z zapisom pogodbe v notarski obliki, terjatev upnika pridobila novo pravno naravo, torej, da je z njo prišlo do novacije v skladu s 323. členom OZ. Sodišče druge stopnje, upoštevaje drugi odstavek 323. člen OZ, ugotavlja, da sprememba roka izpolnitve (podaljšanje zastaralnega roka) ne predstavlja novacije, s tem pa tudi ne pride do prenehanja poroštva.
Dokazno breme o resničnosti trditve o ustnem dogovoru, da avans vrne toženka, če blago ustrezne kvalitete ne bo dostavljeno, nosi tožnica. Glede na to, da sta si bili dejansko nasproti le izpovedbi pravdnih strank, je sodišče prve stopnje v povezavi s predloženo listinsko dokumentacijo pravilno presodilo, da je tožnica ponudila prešibke dokaze.
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura člen 1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 1. URS člen 26. OZ člen 1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 120, 120/3, 121, 121/1. ZKme-1 člen 53, 56. ZGO-1 člen 2, 2/1, 73.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države RS - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - protipravno ravnanje - javni razpis - nepovratna sredstva - nepovratna sredstva v kmetijstvu - razpisni pogoji za prijavitelja - nemogoč pogoj - upravna enota - gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja
Poseg v pravni interes (tožnica je gradnjo financirala v pričakovanju odobrenih, nato pa neizplačanih sredstev) še ne pomeni protipravnosti. Stališče, da je izkazana dovoljenost gradnje pogoj tudi za izplačilo, ne le za odobritev nepovratnih sredstev, je znotraj okvira pravne dopustnosti. Z njim upravni organ ni nerazumno, arbitrarno ali celo namerno odstopil od jasne materialnopravne določbe. Ravnanje agencije z izdano odločbo ni preraslo v protipravno ravnanje.
Sodišče prve stopnje se je v okviru razlogov izpodbijane sodbe dovolj jasno opredelilo do tožbene navedbe, da je agencija od tožnice zahtevala nemogoče (saj ob pravnomočnem gradbenem dovoljenju in pridobljenem uporabnem dovoljenju ne bi več mogla zaprositi za izdajo novega gradbenega dovoljenja za isti objekt). Drugačen pritožbeni očitek ni utemeljen. Ker tožnica ni vložila vloge za izdajo novega gradbenega dovoljenja, oziroma ker pristojni upravni organ o takšni vlogi ni odločal (ni mogel odločati), je šteti, da tožnica ni dokazala, da sploh ne bi mogla pridobiti novega gradbenega dovoljenja. Povedano drugače: ni dokazala, da bi agencija izplačilo nepovratnih sredstev pogojevala z nemogočim pogojem. S tem, ko ni vložila zahteve za izdajo novega gradbenega dovoljenja in preizkusila pravilnosti argumentacije upravnega organa in upravnega sodišča (da lahko konkretno nelegalno gradnjo sanira le v postopku za izdajo novega gradbenega dovoljenja), je tožnica nase prevzela tveganje za nastanek škode.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZVPot člen 23, 24.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - težko nadomestljiva škoda - lojalna razlaga nacionalnega prava
Toženka v tej zadevi tega, da je tožnikoma v tej smeri podala kakršnakoli pojasnila ne trdi, niti ne pojasni, iz katerih drugih (zatrjevanih) okoliščin bi (vsaj z verjetnostjo) izhajalo, da sta se tožnika dejanskih posledic velike depreciacije domače valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino njunih kreditnih obveznosti za celotno obdobje plačevanja kredita zavedala. Zaključek sodišča prve stopnje, da je vsaj verjetno, da toženka pojasnilne dolžnosti ni izpolnila, je zato pravilen.
razlaga pogodbe - COVID-19 - nezmožnost izpolnitve - poraba električne energije
Pravna teorija izpostavlja, da nobeno pravilo od 112. do 114. člena OZ (razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin) ni kogentno, kar pomeni, da lahko pogodbenici omenjena pravila izključita in drugače uredita. V okviru dispozitivne narave določb OZ (2. člen OZ) in prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) seveda lahko dogovorno in drugače urejata tudi druge v OZ vsebovane dispozitivne določbe in institute. V konkretnem primeru sta predmetno tudi storili in o višji sili sklenili dogovor, ki je vsebovan v 9. členu pogodbe (klavzula o višji sili) in se nanaša na nemožnost izpolnitve pogodbenih obveznosti oziroma (drugje) na posledico, da pogodbena stranka ne more več izpolnjevati pogodbe. Za čas trajanja višje sile, ki sta jo (med drugim) opredelili tudi z ukrepi Vlade RS, in odprave njenih posledic (če se ne dogovorita drugače, se upoštevajo primeri, ko posledice trajajo več kot 24 ur) sta (med drugim) predvideli, da ne obstoji dolžnost plačila nadomestil zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Dogovorjena nemožnost izpolnitve tudi po presoji pritožbenega sodišča vsebuje delno in celotno nemožnost izpolnitve. Pravna teorija nemožnost izpolnitve deli na več oblik. Med drugim omenja trajno in začasno nemožnost izpolnitve (op. ta vidik sta pravdni stranki izrecno uredili) ter, kar je bistveno, na popolno in delno nemožnost izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00089866
ZFPPIPP člen 227, 231. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 188, 188/2, 188/3, 191, 275, 404, 405.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - več predlogov za začetek stečajnega postopka - ista terjatev - plačilo terjatve - deljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - odgovornost več oseb za isto škodo - obveznost z več dolžniki - solidarna odgovornost - solidarna obveznost dolžnikov - domneva enakih deležev - delitev na enake dele - izjema - izpolnitev s subrogacijo - subrogacija po zakonu - pravni interes za izpolnitev obveznosti - pravica izpolnitelja do povračila - neupravičena obogatitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - odločitev o stroških - sklep o končanju stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko je predlog prvega upnika za začetek stečaja nad dolžnikom zavrnilo, čeprav je z istim sklepom nad dolžnikom začelo stečajni postopek. Predloga prvega in drugega upnika v konkretnem primeru nista enaka le glede zahtevka, temveč je enaka tudi terjatev, na katero se opirata in na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka. Gre za isto odškodninsko terjatev zoper dolžnika, ki je bila pravnomočno prisojena prvemu upniku, ki jo je tudi uveljavljal v predlogu za začetek stečaja (v celotnem znesku), nato pa je nanjo (v polovičnem znesku) enak predlog oprl še drugi upnik, ki je to terjatev med predhodnim postopkom plačal prvemu upniku kot solidarni zavezanec v izvršbi. Dolžnikova zaveza s tem plačilom ni prenehala; obveznost, ki jo je imel prej do prvega upnika, ima sedaj (v polovični vrednosti) do drugega upnika.
V opisanih okoliščinah je sodišče prve stopnje sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilno oprlo na verjetno izkazano odškodninsko terjatev, ki je ob uvedbi postopka pripadala prvemu upniku, ob začetku postopka pa drugemu upniku. Ker je na tej podlagi izreklo pravno posledico, ki učinkuje za vse upnike in za katero se je ves čas zavzemal tudi prvi upnik (sprva na podlagi odškodninske terjatve, po njenem plačilu pa še na podlagi drugih terjatev zoper dolžnika, ki še niso bile plačane), ni imelo podlage za zavrnitev njegovega predloga v izreku sklepa.
Ker je verjetno izkazano, da sta deleža dolžnika in drugega upnika v škodi enaka, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik drugemu upniku dolguje polovico plačanega zneska odškodninske terjatve (188., 404. in 405. člen OZ). Na odločitev o dolžnikovi pritožbi ne more vplivati stališče drugega upnika, da z dolžnikom ni v razmerju solidarnih dolžnikov, saj to še ne pomeni, da ni upravičen do regresa zoper dolžnika. V to njegovo upravičenje določba 191. člena OZ ne posega že zato, ker se nanaša na kondikcijski zahtevek plačnika (drugega upnika) do prejemnika plačila (prvega upnika), in ne morda na plačnikov regresni zahtevek do dolžnika. Drugi upnik je plačilo prvemu upniku opravil v izvršilnem postopku, ki je zoper njega tekel na podlagi pravnomočne sodbe, in sicer po tem, ko je bil njegov ugovor zoper sklep o izvršbi pravnomočno zavrnjen, zato je imel za plačilo dolžnikovega dela dolga pravni interes. Če bi se drugi upnik (na podlagi izrednega pravnega sredstva) uspel razbremeniti solidarne obveznosti, bi zaradi plačila dolžnikovega dolga, ki ga je opravil v opisanem položaju, to plačilo lahko izterjal od dolžnika na drugi pravni podlagi (275. člen OZ).
OZ člen 462, 462/1, 465, 468, 468/1, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1.
jamčevalni zahtevek - izpolnitev pogodbe - rabljeno vozilo - stvarna napaka - odprava napake na stroške prodajalca - primeren rok za odpravo - kumulativnost pogojev - prekluzivni rok za grajanje napak - servis vozila - nedopustne pritožbene novote - opustitev zaslišanja prič - nepotreben dokaz
Nepomembni so pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica graja ugotovitve o njeni (ne)skrbnosti ob nakupu vozila. Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo zato, ker bi napako ocenilo za očitno in s tem takšno, da bi jo tožeča stranka morala opaziti pri pregledu vozila in poizkusni vožnji. Skrbnost je omenilo le v zvezi z ugotovitvijo, da bi tožeča stranka, ki se poklicno ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, na servisnih listkih morala opaziti zapis o morebitnem popravilu motorja. To lahko velja le za primer, če bi tak zapis obstajal, kar pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni.
Prepoved odtujitve in obremenitve ni absolutna, kot zmotno meni pritožba: ugasne ali spremeni se lahko bodisi s soglasno voljo strank bodisi z enostranskim dejanjem tožnice (odstop od pogodbe), ali pa na podlagi zakona.
Obveznost (prve) tožnice lahko ugasne ali se spremeni le s soglasno voljo strank, kar je pomen načela dolžnosti izpolnitve obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087957
SZ-1 člen 98, 112, 112/2. SPZ člen 48. OZ člen 190.
zahtevek za povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj najemnika - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - veljavnost najemne pogodbe - oddaja solastne nepremičnine v najem - odpoved najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - zapadlost zahtevka - prehod koristi - uporaba stanovanja - prenehanje uporabe stanovanja
Tožnik hišo tožencev zaseda brez pravnega naslova in se zato ne more sklicevati na določbo drugega odstavka 112. člena SZ-1, po kateri lastnik v primeru odpovedi najemne pogodbe ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne vlaganj po 98. členu SZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088147
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve - težko nadomestljiva škoda - pravica do izjave - pojasnilna dolžnost banke - predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje je pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe uporabilo evroskladno razlago pravnega standarda težko nadomestljive škode 272. člena ZIZ, pri čemer se je pravilno oprlo na novejšo sodno prakso in odločbo SEU C-287/22.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088271
SPZ člen 19, 19/1, 49, 49/1, 99. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
vznemirjanje lastnika nepremičnine - odstranitev stvari - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - menjalna pogodba - ustna pogodba - realizacija ustno sklenjene pogodbe - konvalidacija pogodbe - veljavnost pogodbe - pridobitni način - ugovor sodne pristojnosti - pristojnost sodišča - pristojnost upravnega organa - javno dobro - splošna raba - sodno varstvo - pravica do posesti - zavrnitev dokaznih predlogov - nedovoljena pritožbena novota - določljivost izreka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnica zahteva, da toženec preneha omejevati prosti dostop do parcele, ki je javno dobro, da se bo lahko uredilo otroško igrišče, ki ga bodo lahko uporabljali vsi. Tožnica torej ne želi varovanja upravičenj, ki izhajajo iz njene lastninske pravice parcele št. 88, ampak želi na parceli ponovno vzpostaviti režim splošne rabe. Navedeno ne more biti predmet odločanja v civilnopravnem postopku, ker je zaradi narave pravice do splošne rabe varstvo zagotovljeno v okviru upravnih postopkov.
Na podlagi sklenjene menjalne pogodbe, ki je zavezovalni pravni posel, ne pride do prenosa lastninske pravice; za prenos je potreben tudi razpolagalni pravni posel. Četudi bi ustno sklenjena menjalna pogodba zaradi realizacije konvalidirala, toženčev oče s tem še ne bi postal lastnik nepremičnin.
Huda malomarnost je pravni standard (nedoločen pravni pojem), ki ga sodišče vsebinsko napolni in presoja ob upoštevanju konkretnih okoliščin. Je ravnanje, ki je skrajno nepazljivo in pomeni zavestno zanemarjanje običajne skrbnosti.
Splošni pogoji poslovanja so pogodbeno materialno pravo, za uporabo katerega se pogodbeni stranki dogovorita. Sodišče jih ne pozna po uradni dolžnosti, temveč morajo stranke, ki se nanje sklicujejo, zatrjevati njihovo vsebino. Nezadostna konkretizacija pravila onemogoča pravno sklepanje ali se dejanski stan pravila, kot je opisan v Splošnih pogojih, prilega ugotovljenim dejstvom in katerim. V primeru, da bi sodišče to v sodbi storilo samo, bi prekoračilo trditveno podlago in tožeči stranki kršilo pravico, da se o tem izjavi.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11. ZIZ člen 341, 364, 364/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti
Pri uveljavljanju pretrganja zastaranja je bistveno, da pretrganje zastaranja ne more nastopiti, ko je terjatev že zastarala. Pripoznava dolga je namreč mogoča le dokler terjatev (še) ni zastarana. Enako velja za (delno) plačilo dolga, ki je konkludentna oblika pripoznave dolga. Po tem, ko obveznost zastara, ta namreč zgolj postane naturalna. Plačila naturalne obveznosti ni mogoče šteti za pripoznavo dolga ali odpoved zastaranju, ampak je potrebna pisna pripoznava zastarane obveznosti. Potem, ko je terjatev zastarana, nastopijo enaki učinki samo, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo zastarane obveznosti.
Prvostopno sodišče je v 7. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da je tožena stranka v ugovoru zgolj pavšalno ugovarjala vtoževani terjatvi, kasneje pa ni odgovorila na navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe. V skladu z 214. členom ZPP je presodilo, da je dejansko stanje med pravdnima strankama nesporno in odločilo o zahtevku na podlagi prvega odstavka 488. člena ZPP. Ugotovilo je, da je poslovni odnos med pravdnima strankama imel naravo prevoznih pogodb (1. odstavek 666. člena OZ), na podlagi katerih tožeča stranka po posameznih računih terja še vtoženi znesek. Ker tožena stranka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti plačila, je ugodilo tožbenemu zahtevku v celoti.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, (-) da je tako ustno kot po telefonu zahtevala CMR zaradi zavarovanja tovora, ker je manjkalo 10 gum pri razkladu, (-) da je pozvala toženo stranko na obrazložitev v zvezi z nastalo škodo, kar dokazuje šele s predloženimi dokazi v pritožbi, (-) da ni predložila potrdila, da posluje brez žiga, saj gre za pritožbene novote, ki jih tožena stranka ni uveljavljala pravočasno pred sodiščem prve stopnje (337. člen ZPP). Prav tako tudi ni pojasnila zakaj brez svoje krivde tega ni mogla storiti pravočasno. Pritožbenih novot pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087913
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 23/1 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - retroaktivni učinek
Sodišča z uporabo stališč novejše sodne prakse ne zaobidejo prepovedi povratne veljave predpisov, temveč le napolnijo pravni standard "pojasnilna dolžnost" z védenjem, kako bi v času sklenitve kreditne pogodbe ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak. Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklenitvi kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Sodba C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje, temveč zadošča, da obstaja tveganje, da bo potrošnik med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega. Prav zato, ker so z vidika dokončnega odplačila kredita v CHF meritorne le vrednosti v CHF, je treba stališče v sodbi C-287/22 ("da je sprejetje začasnih ukrepov še toliko nujnejše, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska, še preden je potrošnik začel postopek") razlagati na način, da so pri presoji morebitnega preplačila kredita relevantne vrednosti v domači valuti (ne CHF).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089126
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZFPPIPP člen 22, 22/2, 22/2-1, 60, 60/1, 60/1-2, 60/3, 60/4, 121, 121/1, 229, 229/3, 297, 297/1, 297/1-2, 297/3, 299, 299/1, 299/2, 309, 309/1, 310, 310/1. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 108, 154, 154/2, 155, 165, 165/1, 181, 274, 274/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 1, 5.
Izraz izločitvena pravica je uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku. Z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja izločitvene pravice, kot (zbirnega) pravnega pojma stečajnega prava, temveč ugotovitev obstoja lastninske pravice kot pravice stvarnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00089865
ZFPPIPP člen 383b, 384, 386, 399, 399/1, 401, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 45, 50, 138. KZ-1 člen 22. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1.
postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - sklenitev posojilne pogodbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - odsotnost soglasja - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - silobran - napake volje - grožnja - pritožbene novote - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dokazni sklep - neizvedba dokaza brez zavrnitve z dokaznim sklepom - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da kršitev dolžnikovih obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP utemeljuje že dejstvo, da je posojilno pogodbo sklenil brez soglasja sodišča. Tudi ne glede na navedeno dolžnik ne more uspeti, saj ni ponudil ustreznih trditev, ki bi lahko vodile v sklepanje o izključitvi protipravnosti te kršitve ali o neučinkovitosti sporne pogodbe, s katero naj bi odvračal nevarnost oziroma ki naj bi bila sklenjena zaradi groženj.
Za presojo silobrana (prvi odstavek 138. člena OZ) so tudi v civilnem pravu uporabljivi elementi, ki so za ta položaj opredeljeni v kazenskem pravu (22. člen KZ-1), med drugim tudi zahteva, da je obramba nujno potrebna in edino mogoče varno sredstvo za odvrnitev napada. Kaj takega iz pravočasnih trditev dolžnika ne izhaja.
Grožnja načeloma utemeljuje (zgolj) izpodbojnost pogodbe (45. člen OZ), sodna praksa pa v primerih izredno hudih groženj, ki jasno in očitno nasprotujejo tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, izjemoma dopušča možnost, da se ti položaji lahko prilegajo tudi ničnim in celo neobstoječim pogodbam. Take možnosti v konkretnem primeru ni že zato, ker dolžnik ni podal pravočasnih trditev, s katerimi bi zatrjevane grožnje ustrezno opisal. Ker se je nanje le splošno skliceval, zadošča tudi splošen odgovor, da je pogodba, sklenjena zaradi nedopustne grožnje, zgolj izpodbojna, ne pa morda nična ali celo neobstoječa oziroma fiktivna.
Ker dolžnik glede sporne posojilne pogodbe ni podal sklepčnih trditev, jih ni bilo treba dokazovati.
Očitek, da sodišče prve stopnje o dokaznih predlogih ni odločilo z dokaznim sklepom, pomeni le relativno bistveno kršitev postopka, za katero dolžnik ni opredeljeno navedel, v čem bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ter kako naj bi se tak vpliv izrazil.