Ob običajnem teku stvari oziroma, če v vmesnem času zastaranje ne bi bilo delno zadržano, bi 10-letni absolutni zastaralni rok potekel za terjatve po odločbah iz seznama izvršilnih naslovov najkasneje dne 8. 4. 2024 (izvršljivost je nastopila dne 8. 4. 2014, predlog za izvršbo je bil vložen dne 4. 6. 2024). Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je bilo v tem času zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-COV-2 (Covid-19) v Republiki Sloveniji zastaranje delno zadržano.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085161
ZVEtL-1 člen 19, 20. OZ člen 82, 82/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - stanovanjska stavba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - priposestvovanje - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - izvedba dokazov
Ker zaradi neupoštevanja pravil o razlagi spornih pogodbenih določb niso bili izvedeni dokazi, predlagani za ugotovitev vsebine pogodbe, je podan dvom o pravilnosti ugotovitev, ki so bile podlaga za odločitev o posameznih in skupnih delih stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina.
uporaba pogodbenih določil - pogodbeno razmerje - podjemna pogodba - jasna določila pogodbe - pravilo o dokaznem bremenu
Določila Pogodbe so jasna, zato se uporabljajo tako kot se glasijo. Tožena stranka do tega postopka ni uveljavljala, da ne bi šlo za podjemno pogodbo. Račune za predhodna obdobja je plačala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00085083
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPrCP člen 110, 110/2, 110/3. OZ člen 6, 942.
prometna nesreča dveh motornih vozil - avtomobilska odgovornost - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov - skrbnost povprečnega udeleženca v prometu - skrbnost pri opravljanju poklicne dejavnosti
Od vsakega povprečnega udeleženca v prometu se utemeljeno pričakuje, da bo v primeru, ko se ga seznani, da je bil udeležen v prometni nesreči, naredil vse, da se vprašanje prometne nesreče razišče (drugi odstavek 110. člena ZPrCP).
OZ člen 353, 365. ZKP člen 60, 61, 429. KZ-1 člen 257a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninskega zahtevka - identično dejansko stanje - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - zavrnilna kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - zastaralni rok - kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kot izhaja tudi iz pritožbenih navedb, je bila v kazenskem postopku, ki se je vodil zoper drugega toženca, izdana zavrnilna sodba zaradi umika obtožnega predloga. Dejstvo, da je bila izdana zavrnilna sodba, pomeni, da oškodovanec ni prevzel pregona (prim. 60. in 61. člen v zvezi z 429. členom ZKP). Tožnika (oškodovanca) bi torej lahko prevzela kazenski postopek in tam skušala dokazati, da je drugi toženec storil kaznivo dejanje, katerega navajata sedaj v tej pravdi, pa tega nista storila.
Obstoj kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja bi v pravdi lahko ugotavljali le v primeru, da to ne bi kršilo domneve nedolžnosti povzročitelja.
Pravilno je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevanim kaznivim dejanjem oškodovanja javnih sredstev iz 257.a člena KZ-1. V času škodnega dogodka v letu 2010 navedeno dejanje sploh še ni bilo uzakonjeno kot kaznivo, saj je bilo uvedeno šele z novelo KZ-1B, ki se je začela uporabljati 15. 5. 2012. Drugi toženec tako v letu 2010 niti ni mogel izvršiti kaznivega dejanja, ki takrat še ni bilo uzakonjeno.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnih rokov - subjektivni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - končano zdravljenje
Tudi glede terjatve, s katero tožnik uveljavlja povrnitev škode zaradi domnevno prisilne hospitalizacije, pregledov in testiranj, opravljenih brez njegove privolitve; medicinske obravnave v slovenskem jeziku (čeprav je njegov prvi jezik nemščina) in sestrinih lažnih obtožb ob njegovem sprejemu v bolnišnico, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je zastaranje začelo teči ob tožnikovem odpustu iz bolnišnice. Takrat je tožnik vedel za vse okoliščine poteka hospitalizacije, hkrati pa je prejel potrdilo bolnišnice, v katerem je povzeta tudi izjava druge toženke, ki ga je prizadela
Preden je sodišče prve stopnje lahko odločilo o glavni stvari (ali se kmetija A. upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine), je moralo predhodno razrešiti vprašanje, ali sporna darilna pogodba predstavlja darilo ali prikriti odplačni pravni posel, pri čemer dejstvo, da je bila darila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, na to ne vpliva, niti ne vplivajo na to presojo prekluzivni roki določeni v 99. členu OZ. Četudi pravdne stranke niso bile stranke sklenjene darilne pogodbe, ima presoja (ne)veljavnost darilne pogodbe pravne učinke samo v tej pravdi in v zapuščinskem postopku, ko se bo ugotavljala obračunska vrednost zapuščine in na tej podlagi višina izplačil njunim dedičem, h katerim bo zavezana tožnica. Na pravice in obveznosti B. B. kot lastnika zaščitene kmetije A. navedeno ne bo v ničemer vplivalo.
Ker tožnica uveljavlja ugotovitveni tožbeni zahtevek (neobstoj darila), je moralo sodišče prve stopnje skladno z določili 181. člena ZPP ugotoviti, ali ima pravni interes zanj. Ta je podan, če tožeča stranka izkaže, da bo, če bo njenemu zahtevku (vsaj delno) ugodeno, imela določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Obstajati mora tožnikova negotovost glede pravnega položaja, pri čemer mora biti ogroženost njegovega pravnega položaja posledica ravnanja toženca. Ker je tožnica dedinja in prevzemnica zaščitene Kmetije C. in s tem zavezana k plačilu nujnih dedičev, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima pravni interes za ugotovitev čim nižje obračunske vrednosti zapuščine, saj bo s tem njena obveznost plačila nujnih dedičev nižja.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - sklenitev dednega dogovora - privolitev - povzročitev škode - krivdna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva toženka ni nikoli osebno ali po pooblaščenki privolila v sklenitev dednega dogovora kot tudi ne podala pobude za njegovo sestavo. Ugotovilo je tudi, da drugo do peti toženci s svojim ravnanjem niso utrdili tožnika v prepričanju, da bo dedni dogovor sklenjen, s tem, ko so preko svojega pooblaščenca predlagali sklenitev dednega dogovora; navedeno ob dejstvu, da je imela prvo toženka drugo pooblaščenko, po naravi stvari niti ni možno. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožencem ni mogoče očitati povzročitve škode na podlagi 20. člena OZ kot tudi ne na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.
plačilo uporabnine za nepremičnine - pravica dosmrtnega uživanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - družinsko nasilje - fizično nasilje - občutek ogroženosti - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - nastanitev v domu upokojencev - uporaba brez pravne podlage - onemogočanje uporabe solastniku - prikrajšanje solastnika - nadomestitev koristi od uporabe - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Tožnik se je umaknil v dom upokojencev zaradi lastne varnosti pred nasiljem in grdim ravnanjem tožencev. Izpolnjeni so zakonski pogoji za plačilo uporabnine.
ZPP člen 7, 212, 442, 452, 452/4, 453, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - prodajna pogodba - obstoj pogodbe - poroštvena pogodba - pogodba o poroštvu - porok - popust - plačilo pregleda blaga - solidarni porok - obveznosti kupca - obveznosti solidarnega poroka - gospodarska pogodba - neplačilo
Ker se je toženec s Pogodbo o poroštvu zavezal, da bo kot solidarni porok in plačnik izpolnil vsako posamično zapadlo obveznost glavnega dolžnika po Pogodbi o poslovnem sodelovanju (sklenjeni med glavnim dolžnikom in tožnico), glavni dolžnik pa je pri tožnici naročil in prejel blago, specificirano po računih v višini 1.524,70 EUR, ki jih glavni dolžnik ni plačal, je utemeljen zahtevek za plačilo zahtevanega zneska 1.524,70 EUR od toženca kot solidarnega poroka (1012. člen OZ2, 435. člen OZ3).
dobava toplotne energije - splošni pogodbeni pogoji - priključitev na javno omrežje - zavezanec za plačilo stroškov dobave toplotne energije - dober gospodarstvenik
Ne držijo torej pritožbene navedbe, da izvedenec v svojem izvedenskem mnenju zaključuje, da toplota toženi stranki ni bila obračunana pravilno in zakonito, saj je izvedenec izhajal iz načrta strojnih inštalacij 152/15 iz leta 2015, s katerim tožeča stranka ni razpolagala in z njim ni bila seznanjena ob pripravi obračuna vtoževanih računov. Pogodbeno razmerje med strankama je bilo v vtoževanem obdobju vzpostavljeno na podlagi prvega odstavka 20. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja v Občini ..., ker stranki pogodbe v pisni obliki nista sklenili in se nista dogovorili o priključni/obračunski moči. Ker takšnega dogovora ni bilo, je tožeča stranka v skladu s 14. členom Tehničnih pogojev za priključitev na toplovodno omrežje v Občini ... izhajala iz podatkov ob priključitvi objekta na omrežje in obračunala priključno/obračunsko moč 75 kW, kar je prvostopno sodišče pravilno in celovito pojasnilo v 17. točki obrazložitve.
Tožena stranka pa k sklenitvi pogodbe o dobavi toplote ni pristopila, kljub dopisu tožeče stranke z dne 7.2.2018, niti ni predložila Načrta strojnih inštalacij in opreme št. 152/15 tožeči stranki, da bi ta lahko znižala priključno moč objekta, čeprav je k temu zavezana na podlagi 7. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja v Občini ...
URS člen 22. ZPP člen 226, 226/2, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 496.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - odškodnina za predčasno prenehanje pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - sodba s skrajšano obrazložitvijo - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave - listina v tujem jeziku
V obravnavani zadevi niti iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga niti iz obrazložitve končne odločbe ne izhajajo sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza. Ne zadošča, da sodišče le navede, da je dokaz nepotreben, temveč mora pojasniti razloge za takšno stališče. Če zavrnitev dokaznega predloga ni obrazložena, je podana kršitev pravice stranke do izjave.
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovorov, ki so za odločitev relevantni in niso očitno neutemeljeni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084689
OZ člen 86, 88, 190. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 154, 155.
tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - delna ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - pomanjkanje pravnega interesa - dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku - dediči stranke - kršitev moralnih načel - nedopusten nagib - navideznost pogodbe - relativni učinek pogodbe - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - neupravičena obogatitev - pravnomočna odločitev - pripoznava tožbenega zahtevka - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - odmera stroškov pravdnega postopka - uporaba odvetniške tarife
Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo je priznana osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico. Pogodba učinkuje v relativnem razmerju. Pravno korist od uveljavljanja ničnosti ima pogodbena stranka, tretja oseba pa v primeru, če bi se vzpostavilo takšno zemljiškoknjižno stanje, ki bi ji na podlagi listin, s katerimi razpolaga, ali na podlagi uresničitve izpolnitvenega zahtevka omogočilo vpis v zemljiško knjigo. Imetniku terjatve v primerih, ko ne zasleduje vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe, kumulirane z izbrisno tožbo.
Po sodni praksi mora oškodovanec za to, da bi bilo možno zaključiti, da je prometno nezgodo povzročilo neznano vozilo, izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju istovetnosti tega vozila. Vsebina standarda skrbnosti povprečnega voznika je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V tej zadevi je pritožbeno sporno, ali bi moral tožnik po nezgodi ostati na kraju škodnega dogodka in poklicati policijo.
OZ člen 69, 70, 71, 72, 73, 289, 292, 336, 344, 347, 572.
dospelost terjatve - posojilna pogodba - zastaranje - občasne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zastopanje
Družbenik, ki družbo v celoti obvladuje (ima v lasti njen 100% delež), v pravnem prometu s tretjimi nastopa z legitimnostjo (če ne že legalno) odločevalca o zadevah družbe, in torej tretjim daje vtis verodostojnega predstavnika družbe, ki se lahko dogovarja za račun družbe in ki lahko doseže, da bodo odločitve družbe skladne z njegovimi odločitvami.
Za obstoj procesne legitimacije zadošča tožnikovo zatrjevanje stvarne legitimacije in ni potrebna že tudi njena izkazanost.
Sodišče po tem, ko upravnik jasno pojasni način delitve in obračuna stroškov, brez konkretnega ugovora toženke, ni dolžno iskati po razdelilnikih in preveriti vse posamezne obračune, ali kateri morda ni pravilen.
Pritožnica zgrešeno navaja, da se plačilo računa lahko dokazuje le z overjenimi računovodskimi izkazi ali s strani izvajalca plačilnih storitev potrjenimi potrdili o plačilih, saj ZPP ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084385
ZIZ člen 272, 272/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - verjeten obstoj terjatve - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - neizvedba dokazov - sklepčnost trditev
V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna, sklepčna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja tožene stranke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožeča stranka. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh navedb tožene stranke, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov, to je tudi po zaslišanju bančnih uslužbencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00083915
ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/1, 21/3. OZ člen 39, 39/4, 371, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2.
ničnost kreditne pogodbe - ničnost vknjižbe hipoteke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - neposredna uporaba direktive - sodna praksa SEU - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo profesionalne skrbnosti - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - valutno tveganje - konverzija - kršitev pojasnilne dolžnosti - monetarni nominalizem - retroaktivna uporaba predpisa - načelo lojalne razlage prava EU
Vsebina pojasnilne dolžnosti mora biti takšna, da lahko potrošnik razume konkretno delovanje pogodbenega pogoja in oceni potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za svoje finančne obveznosti. Banka ga mora opozoriti na veliko stopnjo valutnega tveganja, ker so nihanja, zlasti v dolgoročnem obdobju, potencialno velika in lahko povzročijo potrošniku neugodne posledice za njegove finančne obveznosti, ki jih ne zmore (več) obvladovati.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - neveljavnost vknjižbe - ničnost darilne pogodbe - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - prikrajšanje dediča - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem - izpodbojnost in ničnost pogodbe - reševanje predhodnega vprašanja - dobra vera pogodbenikov - domneva dobre vere - nedopusten nagib
Šteje se, da je bil pridobitelj slaboveren le, če je vedel, da gre za razpolaganje s skupnim premoženjem, in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika. Vendar pa v obravnavani zadevi tožnica, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, slabe vere strank darilne pogodbe ni dokazala. Iz njene trditvene in dokazne podlage ne izhaja, da bi toženka vedela, da darovalka B. A. razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja. Še manj pa, da bi toženka vedela, da darovalka z nepremičnino razpolaga samovoljno.
ZVPot člen 37, 37/2, 37a, 37a/1, 37a/2, 37b, 37b/2.
pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - znižanje kupnine - zavrnitev dokaznih predlogov - varstvo potrošnikov - stvarna napaka
Pritožba uvodoma neutemeljeno izpodbija aktivno legitimacijo tožnika.
Prav tako je leasingodajalec tožnika posebej pooblastil za zastopanje v predmetnem pravdnem postopku, kot to izrecno izhaja iz pooblastila z dne 30. 12. 2020 (priloga spisa A8), zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
Golo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem namreč ni razlog za vnovično dopolnitev izvedenskega mnenja ali pritegnitev novega sodnega izvedenca, kot to zmotno meni pritožba.
Slednje je namreč pravilno pojasnilo, da se v skladu s tretjim odstavkom 37.b člena ZVPot šteje, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku 6 mesecev od izročitve.
Glede na navedeno in dejstvo, da v primeru, kadar je predmet pogodbe med prodajalcem in potrošnikom rabljena stvar, prodajalec odgovarja za vse stvarne napake na blagu, ki se pokažejo v roku 1 leta odkar je bila stvar izročena.