V primeru, ko je popravek nesorazmerno daljši od članka, to daje odgovornemu uredniku možnost, da objavo popravka odkloni.
Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, zato mora zahtevani popravek kot celota izpolnjevati zakonske pogoje. To pomeni, da če le del besedila zahtevanega popravka teh pogojev ne izpolnjuje, jih popravek kot celota ne izpolnjuje.
URS člen 40. ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 27, 27/2, 31, 33, 33/1, 42.
osebnostne pravice – mediji – pravica do popravka – pravica do objave popravka – žaljivost – procesne predpostavke za tožbo – zahteva za objavo popravka od odgovornega urednika – zavrženje tožbe
Dvomljiva pomenskost v tehtanju položajev obeh pravdnih strank ne more iti na račun prikrajšanja ustavne pravice do popravka oziroma ne more biti razlog za poseg vanjo z zavrnitvijo objave popravka.
Če tožeča stranka pred vložitvijo tožbe od odgovornega urednika ni zahtevala objave popravka, tožba ni dopustna. Omenjena zahteva namreč predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0079960
OZ člen 131, 177, 178. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – pravica do dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – svoboda novinarskega izražanja – resničnost dejstev – pravica do zasebnosti – javna oseba – izključitev protipravnosti – plačilo odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka
Ker že pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel avtor članka utemeljene razloge verjeti v resničnost spornih trditev, predstavlja zadostno podlago za zaključek o dopustnem izvrševanju svobode novinarskega izražanja, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do navedb tožeče stranke, da so sporne trditve o nezakoniti pridobitvi stanovanja neresnične.
objava popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - sorazmernost popravka
Navržen očitek naklepnega nezakonitega (protipravnega) postopanja (ravnanja) državnih organov tuje države je brez vsakega dvoma žaljivo, ne glede na to kako slovenski mediji poročajo (oziroma dopuščajo prostor za izjave posameznih državljanov) glede sodnih postopkov oziroma odnosov do slovenskega sodstva. Žaljivo poročanje medijev oziroma dopuščanje, da se v medijih blati in žali slovenska sodišča in njihovo postopanje v ničemer ne utemeljuje zahtevanega popravka in ne dopušča takega ravnanja v obravnavanem primeru, kot ga zahteva tožnik.
objava popravka – sestavne zahteve za objavo popravka
Objava (popravek) mora obsegati navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša in tudi datum objave članka oziroma oddaje, in izključuje vsakršno posredno sklepanje ali celo ugibanje, na kateri članek oziroma oddajo se popravek nanaša.
Šele ob izpolnjenih (formalnih) zakonskih predpostavkah, ki so obvezna sestavina vsake zahteve za objavo popravka, lahko prizadeti zahteva od odgovornega urednika, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes, če so izpolnjene nadaljnje (vsebinske) predpostavke.
razžalitev dobrega imena in časti – pasivna legitimacija – spletni novičarski portal – odgovorni urednik – izdajatelj medija – lastnik izdajatelja medija
Za objavljene vsebine odgovarja izdajatelj medija in ne lastnik izdajatelja medija, pa čeprav slednji vpliva na izdajatelja medija.
objava popravka - kogentni pogoji - prizadetost pravice ali interesa - razpravno načelo - oblikovanost zahtevka - vsebina zahtevka za popravek
Zahtevek za popravek lahko obsega le besedilo, katerega je v celoti opredeliti kot popravek po četrtem odstavku 26. člena ZMed. Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, zato sodišče lahko ugodi le takemu zahtevku, ki v celotnem zahtevanem besedilu predstavlja popravek, sicer ga mora kot neutemeljenega zavrniti.
OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065381
URS člen 39. OZ člen 131, 179. ZPP člen 8, 315.
svoboda izražanja - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - povzročitev škode - politik - vmesna sodba - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - protipravnost
Ker objava fotografij ni povezana s politično ali javno razpravo v splošnem interesu, je očitno, da je tožena stranka z objavo zasledovala nedopustne cilje in je bila objava fotografij storjena z namenom zaničevanja tožnice.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070406
URS člen 37, 39. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 134, 172.
regulacijska začasna odredba - prepoved bodočih ravnanj - težko nadomestljiva škoda - relativno javna oseba - tajnost občil - poseg v osebnostne pravice posameznika - objava prisluhov iz predkazenskega postopka
Tožena stranka lahko poroča o domnevnih povezavah iz ozadja prodaje A. tudi tako, da ne objavlja prisluhov. Ni pa mogoče, kot meni tožnik, da zaradi njegovih poslovnih povezav v zvezi z domnevnim kupcem družbe A., ne bi veljal za relativno javno osebo. Tožena stranka lahko piše o tožeči stranki, če meni, gre za interes javnosti o tem, kakšna je vloga tožnika pri prodaji A. Vendar ne more pri tem uporabiti tajnih prisluhov.
objava popravka – prizadetost posameznikovih interesov – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – vsebina popravka
Načelno sicer velja, da mora popravek vsebovati ne le golo zanikanje mnenjske navedbe, ampak tudi druge okoliščine in/ali dejstva, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku, vendar pa bi stališče, da se pred mnenjsko navedbo nikoli in ne glede na konkretne okoliščine ni mogoče braniti z njenim zanikanjem, pomenilo izničenje te pravice.
ZMed člen 27, 27/1, 27/3, 28, 28/1, 31, 31/1. ZPP člen 285.
objava popravka - oblikovanje zahtevka - nesklepčen zahtevek - vsebina zahteve za objavo - pomanjkljivost zahteve - materialno procesno vodstvo
Pomanjkljivost zahteve za objavo popravka oziroma odgovora (ni navedeno obvestilo oziroma članek, na katerega se poprava oziroma odgovor nanaša niti datuma, kdaj je bil objavljen) je pomanjkljivost, zaradi katere glavnemu uredniku (tožencu) pisanja tožeče stranke ni bilo potrebno objaviti. Pri tem ni pomembno, da med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, popravek, katerega članka je tožeča stranka zahtevala.
Zahtevek tožeče stranke ni nepopoln ampak nesklepčen (materialno pravo), zato sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranke ni dolžno pozivati na popravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074672
ZEPT člen 1, 5, 6, 6/3, 11, 11/1, 18, 18/3. ZMed člen 2, 2/1, 2/2. ZIZ člen 272. ZPP člen 2, 350, 350/3.
elektronsko poslovanje na trgu – spletni forum - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – dolžnost ukrepanja – začasna odredba - okrnitev ugleda pravne osebe – prekoračitev zahtevka – rok za plačilo stroškov
Za kršitve tretjih oseb odgovarja (tudi) tisti, ki, ne da bi bil sam storilec oziroma udeleženec pri kršitvi, kakorkoli adekvatno kavzalno prispeva h kršitvi zaščitene dobrine oziroma ustvari tveganje za kršitev, ob pogoju, da je od njega v primerih kršitve mogoče tako pravno kot tudi dejansko upravičeno pričakovati, da bi lahko preprečil kršitev.
OZ člen 147, 179, 186, 186/3, 395, 395/1. Zmed člen 18. ZPP člen 216. .
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - tisk - objava članka - senzacionalistično pisanje - načelo objektivizacije odškodnine
Senzacionalistično pisanje, v katerem se tožnici očita požrešnost in okoriščanje na račun zahtevanih odškodnin za prestano duševno trpljenje, namreč samo po sebi ne izgubi svoje teže zgolj zaradi tega, ker bi bila tožnica v medijih že predhodno deležna enakega ali podobnega očitka. Ponovitev zapisanega očitka lahko pri bralcu vzbudi občutek večje verodostojnosti zapisanega, pri oškodovanki pa bi kot ponovni začetek širše medijske izpostavljenosti (začetek „afere“) glede na tožničine negativne medijske izkušnje v preteklosti lahko povzročil še večje duševno trpljenje.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 395. člena OZ). Odločitev tožnice, da od toženca terja le del škode, ki naj bi bil povzročen z njegovimi objavami, je tako tožencu v korist.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0071653
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 147, 179, 352. ZMed člen 6, 9.
odškodninska odgovornost medijev - objava člankov - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine
Ob vložitvi tožbe zastaralni rok za škodo tudi v delu, ki se nanaša na prvi članek (31. 1. 2007), ni potekel (352. člen OZ). Glede na okoliščine tega primera ni neživljenjska ocena sodišča, da se vseh pet člankov presoja kot celoto, ne vsakega posebej, saj so med seboj povezani in gre za prvo objavo in nato nadaljevanje ene zgodbe o sporih med bivšima zakoncema pri dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo enemu od staršev. Poleg tega je subjektivni triletni rok začel teči šele, ko je bil tožniku znan obseg njegove škode v obliki psihičnih bolečin in travm, ki pa so trajale dalj časa in ne le nekaj mesecev po objavi vsakega od spornih člankov.
Prvotožena stranka odgovarja le za svoja ravnanja in ne za ravnanja drugih medijev, ki so tudi nedopustno posegli v tožnikove osebnostne pravice in mu povzročili škodo.
objava popravka – pasivna legitimacija – sprememba osebe odgovornega urednika – subjektivna sprememba tožbe – vročanje tožbe – oseba vročitev – kraj vročanja – zamudna sodba v postopku za objavo popravka– izdaja zamudne sodbe v nasprotju z določbami zakona – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za objavo popravka zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je ZMed ne predvideva.
V tovrstnih pravdah odgovorni urednik medija ni tožen kot navadna fizična oseba, temveč zaradi funkcije, ki jo opravlja. V primeru zamenjave osebe odgovornega urednika, je dopustna sprememba tožbe brez privolitve prvotnega in novega odgovornega urednika.
Presojati je treba tudi kraj vročanja sodnih pisanj; vročanje se opravi na delovnem mestu oziroma sedežu uredništva oziroma na naslovu, ki je vpisan v razvid medijev, ne pa na njegovem zasebnem naslovu.
ZMed določa, da je pasivno legitimiran za tožbo za objavo popravka objavljenega besedila odgovorni urednik, ki je vpisan v razvid medijev (v razvid medijev je vpisano ime in priimek odgovornega urednika in sedež uredništva oz. odgovornega urednika, ne pa njegovo stalno prebivališče), zato je treba tožbo vročati na naslov sedeža odgovornega urednika.
pravica do popravka objavljenega besedila – pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Predlagani popravek v delu, kjer dopolnjuje objavljeno besedilo o dejstvu, da tožnik ni solastnik, pač pa edini lastnik družbe I., sicer ustreza pojmu popravka, toda v preostalem ga presega, ker ni v zvezi z objavljenim besedilom. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka v skladu s 27. členom ZMed, ki onemogoča delno objavo popravka.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0059966
URS člen 1, 15, 15/3, 34, 35, 39, 40, 59. ZMed člen 6, 26, 42. OZ člen 177, 179. ZPNačrt člen 11, 11/2, 14, 14/5.
svoboda novinarskega izražanja – čast in dobro ime – načelo demokracije – osebnostne pravice – absolutno javna oseba – javni interes – jezikovne figure – resničnost dejstev – odstop od sodne prakse – precedenčni učinek
Tožena stranka (časnik) je razpolagala z gradivom, iz katerega je izhajalo, da je zemljišča, katerih namembnost je občina Ljubljana nameravala spremeniti z OPN, kupila oseba, ki je poslovno povezana s člani županove družine. Ob gradivu, ki ga je tožena stranka (časnik) imela na razpolago in ob splošno znanem dejstvu, da sprememba namembnosti zemljišča z OPN bistveno poveča njegovo vrednost ter upoštevaje dejstvo, da OPN sprejema organ, ki mu načeluje tožnik, se sama po sebi zastavljajo vprašanja, ki smejo biti (z vidika načela demokracije pa tudi morajo biti) predmet javne razprave. Drugačno načelno stališče bi nasprotovalo bistvu svobode novinarskega izražanja in z njim povezanim načelom demokracije.
V nasprotju s svobodo novinarskega izražanja bi bila zahteva, da je dopustno pisati le o dejstvih, o katerih z gotovostjo vemo, da so resnična.
Glede na to, da je tožnik absolutna javna oseba par excellence ter glede na to, da je tema novinarske zgodbe, ki je predmet te pravde, takšna, da zanjo velja utemeljen interes javnosti, je na dlani, da je manevrski prostor za omejitev svobode izražanja zaradi varstva tožnikove časti in dobrega imena, izrazito zožen. V bistvu je omejen na škodoželjno poročanje in na izrazito malomarno novinarsko ravnanje.