motenje posesti – protipravnost motilnega dejanja – posestno varstvo posrednega posestnika – zahtevek iz naslova pravice do posesti
Posredni posestnik (lastnik) zoper neposrednega posestnika nima niti posestnega varstva niti samopomoči. Neposredno posest bi legitimno lahko uveljavil le z dejanjem, ki bi temeljilo na zakonu. Ker obravnavano motilno dejanje nima podlage v zakonu, mora mora neposredno posest uveljaviti z zahtevkom iz naslova pravice; šele potem jo bo lahko učinkovito prenesel na drugo osebo.
neupravičena obogatitev – dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi – okoriščenje – prehod premoženja
Prehod premoženja (glede tožniku nevrnjenih sredstev - prikrajšanje) med premoženje tožene stranke brez podlage (neupravičena pridobitev) mora dokazati tožeča stranka. Eno od pravnih dejstev (oziroma osrednje, najpomembnejše pravno dejstvo, predpostavka) terjatve iz neupravičene pridobitve je (kot pove že ime) pridobitev, okoriščenje, prehod premoženja. Prikrajšanje samo po sebi ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059583
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148. ZOR člen 154, 154/1, 172. ZPP člen 4, 5, 8.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa – napake v postopku – neresnična prijava – vzročna zveza – uporaba zapiskov pri izpovedi stranke – prepoved uporabe zapiskov pri zaslišanju stranke
Od več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice. Prijava urbanistični inšpekciji (ne glede na to, ali je ta resnična ali ne) pa ne pripelje do izdaje nepravilne ali nezakonite odločbe, saj je izdaja pravilne odločbe naloga organa, ki postopek vodi.
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa kot ene od nujnih predpostavk civilnega delikta ni mogoče preprosto enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila kasneje prvotna odločba upravnega organa spremenjena ali razveljavljena. Za odškodninsko odgovornost bi šlo tako le v primeru, če bi ravnanje upravnih organov oz. njihovih delavcev kazalo na njihovo namero, da se izigrajo neke sicer z zakonom določene pravice stranke v postopku na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
ZZK-1 člen 5, 86, 122, 133, 147. ZIZ člen 165, 165/5, 165/6, 168.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – načelo vrstnega reda – načelo formalnosti – učinek vpisa
Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke sta dovoljeni le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.
Ko upnik predloži pravnomočno sodbo izvršilnemu sodišču, to pa zemljiškoknjižnemu (ali pa sam predlaga vpis pravice), se začne zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice na dolžnika, ki ga opravi sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, in ne prej, na kar meri pritožba. Izvršilni postopek pa se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059557
ZTLR člen 14, 14/1. ZOR člen 210, 219. ZDen člen 72.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v solasti – verzija – uporabnina – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja – pasivna legitimacija
Na fizični ali na drug način neizvedena delitev solastne stvari ne predstavlja ovire za uveljavitev tožbenega zahtevka na uporabnino iz naslova neupravičene pridobitve. Bistveno je, ali solastnik uporablja solastno stvar tako, da posega tudi v solastni delež drugega solastnika, in torej ne v okvirih svojega deleža, ne da bi posegel v delež drugega. Odločilno torej je, ali gre za poseg v pravico drugega na stvari, ki na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi omogoča neupravičeno prikrajšanemu odmeno zaradi neupravičene uporabe njegove stvari v korist drugega.
Zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe iz 72. člena ZDen je zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja.
podlaga pogodbe – dopustna podlaga pogodbe – ničnost pogodbe zaradi nedopustne podlage – nagib za sklenitev pogodbe
Ničnost pravnega posla je skrajna sankcija, zato je ravnanje pogodbenih strank potrebno presojati celovito, torej s stališča kršitve prisilnih predpisov, s stališča nemoralnosti, poleg tega pa tudi s stališča intenzivnosti posega v splošne in posamezne interese. Ugotovitev ničnosti zato ne more biti sama sebi namen, temveč mora zasledovati predvsem odpravo nedopustnega stanja, ki je v nasprotju bodisi s predpisi bodisi moralo.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
V tožbi, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, tožniki zatrjujejo, da je njihov pravni prednik pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil na pravnoposloven način, oni pa z dedovanjem. V obeh primerih gre za izvedeni način pridobitve stvarne pravice, zato pravne podlage za zaznambo spora ni. Stališče, da so tožniki lastninsko pravico pridobili na originaren način - podlagi zakona (ZLNDL) - ni sprejemljivo, ker postopek lastninjenja ni posegel v materialnopravna razmerja imetnikov pravic, ampak so bile - zaradi spremembe družbenega sistema, katerega del je bila tudi vzpostavitev novega sistema stvarnega prava - obstoječe pravice zgolj transformirane v nov sistem stvarnega prava.
pravdni stroški – umik pravnega sredstva – vročilnica
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. Vročilnica tako ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdaj je naslovnik prejel sodno pisanje. Ker tožena stranka ni uspela izkazati, da bi bil umik revizije vročen tožeči stranki pred vložitvijo njenega odgovora na revizijo, je njena pritožba neutemeljena.
V sodni praksi je enotno stališče, da lovska organizacija odgovarja le v primeru, če ne poskrbi za postavitev prometnega znaka na delu cestišča, kjer ima divjad reden oziroma običajen prehod preko ceste.
Ker je za škodo, ki izvira iz etažnim lastnikom skupnega dvigala, odgovoren tudi etažni lastnik, katerega svojec je tožnica, je odgovornost tožene stranke – zavarovalnice – izrecno izključena v 3. točki 10. člena Splošnih pogojev. Splošno znano je, da v stanovanjske zgradbe prihajajo še številni drugi, kot npr. daljni sorodniki, prijatelji in naključni obiskovalci stanovalcev v tej zgradbi. Za vse te pa imajo etažni lastniki zavarovano odgovornost pri toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059239
ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 59, 59/2. OZ člen 191. ZPP člen 286b.
skupno premoženje – izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za izstavitev listine za vpis v register motornih vozil – nesklepčna tožba – sredstva na bančnem računu
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine v primeru skupnega premoženja zakoncev ni samo nepotreben (vpis v ZK se bo namreč opravil na podlagi pravnomočne sodbe o obstoju skupne lastnine), temveč tudi brez zakonske podlage (premoženje se pridobi po samem zakonu in izvirno).
Skupno premoženje zakoncev so tudi plodovi že ustvarjenega skupnega premoženja, kot so prihranki pravdnih strank na njunih bančnih računih. Ti se delijo po njihovem stanju oziroma višini na dan razpada življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev. Pri tem pa je treba upoštevati, da je predmet delitve premoženje zakoncev kot celota in ne vsak posamezen dohodek oziroma priliv na bančnem računu.
napotitev na pravdo – razlaga oporoke – spornost vsebine oporoke
Sporna vsebina oporoke se glasi: „Podpisani se odrekam deležu, ki mi pripada po pokojni ženi in ga prepuščam sinu F. v celoti samo mojega knjiženega in neknjiženega na parc. št. 77/3 in 77/2, ki naj mu bo uteha pri pomoči pri ženi (njegovi) mami“. V danem primeru je tako sporno, v kakšnem obsegu je zapustnik oporočnemu dediču predmetni parceli zapustil. Ne gre zgolj za vprašanje razlage oporočiteljeve volje v smislu 84. člena ZD, temveč so implicite spora dejstva o vsebini oporoke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo kot manj verjetno pravico pritožnika upoštevaje, da gre za veljaven zapis o tem, ali zapustnik pritožniku zapušča celoten svoj del omenjenih parcel in mora kot oporočni dedič dokazovati, da je nejasen zapis treba razlagati v njegovo korist. Pri tem si je pomagalo tudi s subsidarnim razlagalnim pravilom – da je dvom v korist zakonitega dediča.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je vsebina 328. člena ZPP omejena na popravo pisnih napak v imenih in številkah in drugih očitnih pisnih in računskih pomot ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Na podlagi navedene določbe je mogoče izdati popravni sklep tudi v primeru, ko iz obrazložitve oziroma razlogov sodbe nesporno izhaja, da je sodišče odločalo tudi o delu tožbenega zahtevka, ki je izpadel iz izreka sodbe, saj gre tedaj za očitno pomanjkljivost sodbe.
Pravice kupca v zvezi stvarnimi napakami predmeta kupoprodajne pogodbe (stanovanja) tako pravica na znižanje kupnine kakor tudi pravica do povrnitve škode so vezane na pravočasno grajanje napak.
denacionalizacija – razpolaganje s premoženjem po uveljavitvi ZDen
Po 88. členu ZDen je nedopustno zgolj razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
Ne gre za vprašanje pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti, temveč same ničnost, kajti nični so le tisti pravni posli glede nepremičnin oziroma premoženja, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti g1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zakonske zamudne obresti
Hrup je na območju kjer tožnik živi, presegel običajne meje in gre za takšen obseg motenj, ki jih štejemo za škodo, ki je tožnik ni bil dolžan tolerirati.
Evidentno je, da se določba 21. člena Statuta nanaša na objave družbe, namenjene tretjim, določba 36. člena Statuta pa na objavo oziroma vabilo na skupščino, namenjeno delničarjem družbe. In ker je za pravilen sklic skupščine odločilno vprašanje obveščenosti delničarjev družbe in ne tretjih, iz neprerekanih trditev tožene stranke pa izhaja, da so bili o sklicu skupščine obveščeni vsi delničarji družbe s priporočeno pošto, kar je skladno tudi s Statutom družbe, je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da so sklepi skupščine z dne 06. 08. 2007 nični, ker skupščina ni bila sklicana skladno z določbo 2. odstavka 295. člena ZGD-1.
trgovski zastopnik – reševanje garancij – odprava napak - pogodba o delu – sklenitev pogodbe
Pritožnica neutemeljeno oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da so bili kupci avtomobilov v pogodbenem razmerju s toženo stranko. Ni namreč uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pri prodaji vozil nastopala le kot trgovski zastopnik in da je pogodbe s kupci sklepala v imenu naročitelja.
Volja za sklenitev pogodbe se lahko izrazi ne le z besedno izjavo, pač pa tudi z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
obnova postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožena stranka v predlogu za obnovo postopka ni podala navedb, na osnovi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo pravočasnost vložitve predloga. Ker je prvostopenjsko sodišče predlog za obnovo postopka obravnavalo vsebinsko in ga zavrnilo, je pravno nepomemben zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka izjavo o krivem pričanju lahko uporabila že v pritožbenem postopku, pritožbeno zatrjevanje, da so se predlagateljice z izjavo seznanile tik pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, pa v pritožbeni fazi postopka nepotrebno.