ZTLR člen 28, 28/4, 33. ODZ paragraf 431, 1460. SPZ člen 43, 43/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vsebina sklepa o dedovanju - dobroverna posest - dobrovernost pravnega naslednika - nevknjiženi prenosi - opravičljiva zmota - izvenknjižno priposestvovanje
Oseba, ki se sklicuje na priposestvovanje, mora izkazati, da ni vedela in ni mogla vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njena. Poleg dejanske oblasti nad stvarjo mora biti podana tudi zavest o lastništvu nepremičnine. Ker je ob sklicevanju na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem izključeno resnično lastništvo priposestvovalca, je tako zavest priposestvovalca o njegovem lastništvu posledica zmote. Pri tem mora biti zmota opravičljiva, kar pomeni, da mora biti tisti, ki se na priposestvovanje sklicuje, prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, njegovo ravnanje pa utemeljuje sklep, da je ravnal vestno oziroma, da ni opustil običajne skrbnosti.
uporaba nepremičnine brez pravne podlage – uporabnina - neupravičena obogatitev - povrnitev vlaganj
Potem, ko je tožena stranka prevzela v uporabo najete prostore na podlagi sklenjene najemne pogodbe s tožečo stranko in po odpovedi pogodbe teh prostorov ni vrnila tožeči stranki, je tožeča stranka upravičeno uveljavljala svoje prikrajšanje v obliki uporabnine v enaki višini, kot je bila dogovorjena najemnina v pogodbi med pravdnima strankama.
začasna odredba – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena – pogoji za izdajo začasne odredbe
Za izkaz, da je podana nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega oziroma toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora upnik oziroma tožnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika oziroma toženca z njegovim premoženjem, v posledici katerega bi bil upnik lahko izigran. Izkazano mora torej biti dolžnikovo aktivno ravnanje v navedeni smeri.
Logično in življenjsko sprejemljivo je, da je takšen primerjalni izračun donosa privarčevanih sredstev, kot izhaja iz promocijske brošure Nove Ljubljanske banke iz julija 2000, pritegnil pozornost mnogih varčevalcev in se je tudi tožnik odločil za sklenitev pogodbe na podlagi ugodnega primerjalnega izračuna. Ker pa gre za odplačno pogodbo, pa skladno s prvim odstavkom 53. člena ZOR, nagib v takih primerih ni pomemben in ne vpliva na veljavnost pogodbe. Promocijska brošura namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ni ponudba v smislu 32. člena ZOR, ampak predstavlja le vabilo k dajanju ponudb, kot to določa 35. člen ZOR. Povsem sprejemljivo je, da je tožnik na podlagi takšne brošure dal svojo ponudbo za sklenitev pogodbe o varčevanju, ki pa glede višine obrestnih mer ni bila sklenjena pod pogoji, objavljenimi v brošuri, pač pa so bili dogovorjeni drugačni pogoji.
napotitev na pravdo – verjetnost dejstev – neveljavnost oporoke
Zakonita dedinja, ki oporoki odreka pravno veljavnost zaradi posesivnosti oporočne dedinje in posledično nesvobodne zapustničine volje, bo zatrjevana dejstva lahko dokazovala v pravdi, na katero je napotena. Oporočna dedinja nasprotnega (negativnih dejstev) ne more dokazovati.
Število dedičev, ki veljavnost oporoki priznavajo in tistih, ki veljavnosti oporekajo, ne kaže na verjetnost dejstev, ki jih zatrjujejo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 15, 15/2, 158, 158/1.
nujno zdravljenje – samoplačniška ambulanta
Čeprav je bila preiskava v samoplačniški ambulanti nujno zdravljenje, tožnik ni upravičen do povračila celotnega zneska, ki ga je plačal kot samoplačnik, temveč le do povračila zneska, ki bi ga toženec plačal izvajalcu, torej javnemu zdravstvenemu zavodu in drugi fizični in pravni osebi, ki ima pogodbo z zavodom za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
V kolikor zaradi spremembe tožbe ne pride tudi do spremembe stvarne pristojnosti, mora sodišče, če tožena stranka spremembi nasprotuje, ob odločanju presoditi, ali bi bilo to, da spremembo dovoli, smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
ZPIZ-1 člen 163, 163/2, 171, 454. ZUTPG člen 3, 3/2, 3/2-3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B17, 2/XI, 2/XI-1. Sklep o znesku invalidnin za telesno okvaro člen 1. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS člen 1, 1/2.
telesna okvara – invalidnina
Ker je za desno spodnjo okončino pri tožniku ugotovljen obstoj 30% telesne okvare, se telesna okvara v višini 50 %, ugotovljena za levo spodnjo okončino, poveča za 10 %, in ker gre za parni organ se ta telesna okvara (60 %) poveča še za 10 % tako, da skupna telesna okvara pri tožniku znaša 70 %.
Ker 70% telesna okvara pri tožniku predstavlja spremembo v stanju telesne okvare (pred tem je že imel priznano invalidnino za 50% telesno okvaro), se mu invalidnina za 70% telesno okvaro izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
parcelacija – poočitev – izbris stvarne pravice – služnostna pravica
Zemljiškoknjižno sodišče nima zakonskih možnosti, da bi po parcelaciji opravilo izbris služnostne pravice na posameznih parcelah, kjer se služnost ne izvršuje, zgolj na podlagi odločbe o parcelaciji, mapne kopije in fotografij, kot to predlagata pritožnika.
Zaradi izpolnitvene zamude se kupnina ne zmanjša avtomatično. Terjatev iz naslova kupnine po prodajni pogodbi je samostojna terjatev, ki preneha oziroma delno preneha z izpolnitvijo ali v drugih z zakonom določenih primerih. Enako velja za terjatev iz naslova pogodbene kazni. Dve vzajemni, istovrstni, zapadli in iztožljivi terjatvi lahko prenehata s pobotom, vendar do pobotanja ne pride avtomatično, ampak je potrebna pobotna izjava.
ZPP člen 108, 108/5, 184, 184/2, 184/3. ZUE člen 13, 13/4.
denarna valuta – sprememba tožbe - denarni zahtevek izražen v SIT - primernost denarnega zahtevka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, zato, ker ga je po 01. 01. 2007 v zmanjšani višini navedla še vedno v SIT ne pa EUR, neprimeren za obravnavanje.
objava sklica skupščine delniške družbe – objava dnevnega reda in predloga sklepov na oglasni deski družbe - neveljavnost sklica skupščine – ničnost sklepa skupščine - pravica delničarjev do obveščenosti
Očitano opustitev objave dnevnega reda in predloga sklepov še na oglasni deski družbe, nima za posledico nepravilnosti sklica skupščine. Čeprav bi lahko šlo za kršitev obveznosti poslovodstva, ta obveznost ni bistvenega pomena za presojo pogojev ničnosti sklepa skupščine.
začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu - bolezen - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje
Pri tožniku je bila vzrok za začasno nezmožnost za delo poškodba, dokler je bilo obolenje neposredno in izključno posledica nesreče pri delu. Ker se je kasneje kot vzrok za njegove težave pojavila v pretežni meri bolezen, je tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je bil tožnik v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu (in ne zaradi bolezni), neutemeljen.
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 19/4, 32, 32/1, 32/2, 56, 66, 88.
oblike denacionalizacije – vrnitev premoženja – vrnitev v naravi – ovire za vrnitev v naravi – zahteva in odločba – nerazumljiv izrek – zazidano stavbno zemljišče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob dejstvu, da postane pravnomočen le izrek in da so v uvodu navedeni štirje nasprotni udeleženci, izrek, v katerem je napisano le, da se predmetne parcele vrnejo v last in posest (ni naveden zavezanec), ni razumljiv.
Ovire po 2. odstavku 32. člena ZDen so podane, če je do zgraditve objekta prišlo po podržavljenju. Če je sodišče štelo, da gre za zgrajen objekt (ni zavzelo stališča, ali gre za zazidano stavbno zemljišče), bi moralo ugotavljati, kdaj je prišlo do zgraditve objekta.
priposestvovanje - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - opravičljiva zmota - soposet
Izvrševanje in vzajemno dopuščanje soposesti je okoliščina, ki kvečjemu povečuje potrebo po preverjanju stanja v zemljiški knjigi. Ker tožnik tega ni preveril, ni bil v opravičljivi zmoti, da je stvar njegova.
Višina prisojene odškodnine zato predstavlja zgolj nadomestek, ki naj oškodovancu ob prestani nematerialni škodi nudi pravično denarno zadoščenje. Sestavni del individualizacije je tako tudi uveljavitev načela izravnalne pravičnosti (denarno zadoščenje naj v okviru danih možnosti izravnava s škodnim dogodkom porušeno vrednostno razmerje). Na načelo pravičnosti pa se osredotoča tudi drugo načelo - to je načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
nadomestilo plače – čakanje na delo – invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postane pravnomočna. Za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dnem nastanka invalidnosti I. kategorije ni podlage v zakonu, kar pomeni, da je bil toženec v času sodnega postopka (v socialnem sporu) kot delavec invalid III. kategorije še vedno zaposlen pri tožeči stranki in je od nje upravičeno prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na delo, zato prejetega nadomestila plače ni dolžan vrniti.
DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059586
OZ člen 70, 70/1. ZZZDR člen 107, 107/1. ZPP člen 154.
zakoniti zastopnik – prevzemanje obveznosti – pasivna legitimacija – oprostitev stroškov postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi
Pogodbena stranka je bil prvi toženec, ki pa v času sklepanja pogodbe ni bil poslovno sposoben, zato ga je zastopala druga toženka – njegova mati in zato zakonita zastopnica. Materialnopravno pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da je nastopala v imenu in za račun prvega toženca, zato sklenjena pogodba zavezuje njega in nasprotno pogodbeno stranko – tožnika. Druga toženka ni zavezanka za plačilo kupnine, torej ni pasivno legitimirana v tej pravdi. Dejstvi, kdo je dejansko izročal denar in čigav denar (posojilo, dano drugi toženki), na poslovno razmerje med tožnikom in prvim tožencem ne vplivata.
Tudi če je pravdna stranka oproščena plačila stroškov postopka z odločbo o brezplačni pravni pomoči, mora pravdno sodišče stroške odmeriti glede na uspeh v pravdi skladno s 154. členom ZPP.