Če sodišče nepravilno uporabi 11. člen KZ posledično ne more nepravilno izreči kazenske sankcije. Ugotavljanje protipravnosti in izrekanje kazenske sankcije sta dve različni stvari.
Logično in življenjsko sprejemljivo je, da je takšen primerjalni izračun donosa privarčevanih sredstev, kot izhaja iz promocijske brošure Nove Ljubljanske banke iz julija 2000, pritegnil pozornost mnogih varčevalcev in se je tudi tožnik odločil za sklenitev pogodbe na podlagi ugodnega primerjalnega izračuna. Ker pa gre za odplačno pogodbo, pa skladno s prvim odstavkom 53. člena ZOR, nagib v takih primerih ni pomemben in ne vpliva na veljavnost pogodbe. Promocijska brošura namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ni ponudba v smislu 32. člena ZOR, ampak predstavlja le vabilo k dajanju ponudb, kot to določa 35. člen ZOR. Povsem sprejemljivo je, da je tožnik na podlagi takšne brošure dal svojo ponudbo za sklenitev pogodbe o varčevanju, ki pa glede višine obrestnih mer ni bila sklenjena pod pogoji, objavljenimi v brošuri, pač pa so bili dogovorjeni drugačni pogoji.
DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059586
OZ člen 70, 70/1. ZZZDR člen 107, 107/1. ZPP člen 154.
zakoniti zastopnik – prevzemanje obveznosti – pasivna legitimacija – oprostitev stroškov postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi
Pogodbena stranka je bil prvi toženec, ki pa v času sklepanja pogodbe ni bil poslovno sposoben, zato ga je zastopala druga toženka – njegova mati in zato zakonita zastopnica. Materialnopravno pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da je nastopala v imenu in za račun prvega toženca, zato sklenjena pogodba zavezuje njega in nasprotno pogodbeno stranko – tožnika. Druga toženka ni zavezanka za plačilo kupnine, torej ni pasivno legitimirana v tej pravdi. Dejstvi, kdo je dejansko izročal denar in čigav denar (posojilo, dano drugi toženki), na poslovno razmerje med tožnikom in prvim tožencem ne vplivata.
Tudi če je pravdna stranka oproščena plačila stroškov postopka z odločbo o brezplačni pravni pomoči, mora pravdno sodišče stroške odmeriti glede na uspeh v pravdi skladno s 154. členom ZPP.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – potrebni stroški – načelo zaupanja v podatke v sodnem registru – dejanski družbenik izbrisane družbe – vpis spremembe družbenika
Za odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).
S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, upnik osebi F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti
odškodnina za nepremoženjsko škodo – popolna ohromelost telesa od reber navzdol - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Celotna odškodnina za tožnikovo škodo (popolno ohromelost telesa od višine rebrnih lokov navzdol z izgubo kontrole odvajanja urina in blata – 100 % trajno zmanjšanje splošnih življenjskih in delovnih aktivnosti pri 12-letnem tožniku) znaša 222.000,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja približno 239 povprečnih neto plač.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - denarna renta
Toženo stranko kljub tožnikovi degenerativni bolezni bremeni odgovornost za celotno škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu leta 2001 (tožnik je padel na zaledenelem dvorišču tožene stranke). Vzrok za nastanek škode je bilo dejanje (opustitev) tožene stranke, saj sicer škode ne bi bilo. Tožnikova degenerativna bolezen tudi ni pravno relevantni vzrok, ki bi lahko vodil v tako imenovano deljeno vzročnost, saj je treba upoštevati tožnika kot konkretnega oškodovanca, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa kot povprečnega oškodovanca.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen XI 1b.
invalidnina za telesno okvaro - skupni odstotek telesne okvare
Ker se v primeru, ko je podanih več telesnih okvar, skupen odstotek telesnih okvar določi, tako da se najvišji odstotek posamične okvare poveča po 10 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 30 % ali 40 %, je pri tožnici podana 50 % telesna okvara (30 % + 10 % + 10 %).
parcelacija – poočitev – izbris stvarne pravice – služnostna pravica
Zemljiškoknjižno sodišče nima zakonskih možnosti, da bi po parcelaciji opravilo izbris služnostne pravice na posameznih parcelah, kjer se služnost ne izvršuje, zgolj na podlagi odločbe o parcelaciji, mapne kopije in fotografij, kot to predlagata pritožnika.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – trditvena podlaga v predlogu za izvršbo
Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je povsem v rokah strank (razpravno načelo). Sodišče je vezano na trditveno podlago strank in ne sme upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Stališče pritožnika, da je trditvena podlaga podana že z vložitvijo samega predloga za izvršbo, je zmotno.
priposestvovanje - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - opravičljiva zmota - soposet
Izvrševanje in vzajemno dopuščanje soposesti je okoliščina, ki kvečjemu povečuje potrebo po preverjanju stanja v zemljiški knjigi. Ker tožnik tega ni preveril, ni bil v opravičljivi zmoti, da je stvar njegova.
stečajni postopek – prodaja dolžnika kot pravne osebe – pridobitev lastninske pravice na posameznih stvareh – lastninska pravica na nepremičnini – varstvo lastninske pravice – actio negatoria
Resda je pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku originarne narave in se pridobi na podlagi sodne odločbe, s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata, a o tovrstni pridobitvi lastninske pravice na posameznih stvareh stečajnega dolžnika ni mogoče govoriti tedaj, ko je dolžnik prodan kot pravna oseba. Po prodaji dolžnika ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“. S pravnomočnostjo sklepa o izročitvi pravne osebe tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na stvareh, v lasti dolžnika, pač pa je le pridobila lastništvo poslovnega deleža dolžnika.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059549
ODZ paragraf 431, 432. ZTLR člen 28, 33. ZPP člen 286b.
obseg zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis v zemljiško knjigo - priposestvovanje - lastniška posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Če pogodba, s katero je zapustnik za časa življenja prodal zemljišča, ni bila zemljiškoknjižno izvedena, kupec ni pridobil, zapustnik pa ne izgubil lastninske pravice, zato zemljišča sodijo v zapuščino.
pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine – posredovanje pri nakupu nepremičnine – posredniška provizija - posredniško plačilo – ugovor znižanja posredniške provizije – zahteva za znižanje posredniške provizije
Zahteva za znižanje provizije je materialnopravni ugovor, zato njegova postavitev ni vezana na čas prvega naroka za glavno obravnavo. Če stranka do konca prvega naroka za glavno obravnavo poda ustrezna dejstva v zvezi s pretirano visokim posredniškim plačilom, trditve o posrednikovem trudu in opravljenih storitvah ter za te trditve predlaga ustrezne dokaze, je zahteva za znižanje provizije, podana na kasnejšem naroku, pravočasna. Pri odločanju o zahtevi za znižanje provizije mora sodišče upoštevati posrednikov trud pri opravljeni storitvi, čas opravljanja storitve in katera dejanja je posrednik izvedel.
pristojnost sodišča - pristojnost arbitraže – ugovor pristojnosti - postopek pred arbitražo – prehodne določbe ZArbit
V obravnavani zadevi še vedno uporabljajo določbe XXXI. poglavja ZPP. Postopek se je namreč začel 31. 11. 2007, ZArbit, ki je začel veljati 09. 08. 2008 in je navedeno poglavje ZPP v celoti razveljavil, pa je v prehodnih določbah določil, da se postopki, ki potekajo pred sodišči na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih.
Sodišče, pri katerem je vložena tožba o sporu, glede katerega sta se stranki dogovorili za pristojnost arbitraže, se izreče za nepristojno samo na ugovor tožene stranke, ki ga mora podati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.
utemeljenost izdane začasne odredbe – zaznamba na podlagi sklepa o zavarovanju
Utemeljenosti izdane začasne odredbe ne more presojati zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka, temveč lahko pritožnik izdano začasno odredbo izpodbija z ustreznimi pravnimi sredstvi le v postopku zavarovanja.
zastaranje – pisna pripoznava zastarane obveznosti – pripoznava dolga – pisna pripoznave dolga
Pripoznava zastaranega dolga mora biti povsem jasna in določna, da bi lahko pomenila pripoznavo. Zastaranje namreč pomeni prenehanje možnost učinkovitega uveljavljanja zahtevka za pravno varstvo in samo izjemoma ta pravica lahko spet oživi. Ker po nastopu zastaranja odloča o izpolnitvi obveznosti le dolžnik, zakon zato dopušča, da le-ta s pisno pripoznavo doseže, da posledice zastaranja ne učinkujejo več. Ker pa je pisnost predpisana zaradi varstva dolžnika in ne upnika, zato pisna izjava, iz katere ne izhaja nedvoumno, katera obveznost se priznava, ne more imeti za cilj odpoved zastaranja.