Pritožnik ima prav, da je ogroženost oškodovanca prepovedana posledica kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ in kot taka njen zakonski znak, vendar nima prav, da je v dejanju kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ta zakonski znak izostal. Pritožnik je spregledal, da predstavljata abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja kot je razviden v izreku izpodbijane sodbe celoto, zato bi bilo njegovo stališče pravilno le tedaj, ko ta znak kaznivega dejanja ne bi bil naveden niti v abstraktnem in niti v konkretnem delu izreka ali ko bi v abstraktnem delu bil ta znak premalo določen oz. določljiv.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 108, 180, 212, 285, 286.
neplačilo sodne takse – nalog za plačilo sodne takse – sodni rok – trditveno breme – sklepčnost tožbe – nedokazana dejstva – materialno procesno vodstvo
Prevladujoče stališče sodne prakse (ne sicer enotno) glede razlage določbe 2. odstavka 105.a člena prejšnjega ZPP - pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki predpisuje enako pravno posledico (če dokazilo o plačilu sodne takse ni predloženo vlogi in niti ni predloženo v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga umaknjena), je, da so sodni roki podaljšljivi, zato se vloga, ki jo stranka dopolni po izteku sodnega roka, a pred dnem izdaje sklepa o ustavitvi postopka, šteje za popolno in zato niso izpolnjene predpostavke za izdajo sklepa po 2. odstavku 105.a člena prejšnjega ZPP (pred novelo ZPP-D).
ZFPPIPP člen 270, 493, 493/3. OZ člen 255, 255/1, 315, 315/1, 421, 421/2. ZPPSL člen 125.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja po določbah OZ – pobotanje - pobot z odstopljeno terjatvijo
Različna pravna narava in namen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZPPSL in OZ nedvomno lahko privede do medsebojnega konflikta. Ureditev izpodbijanja v stečaju je sicer res specialnejša, kar vodi do zaključka, da se mora v primeru, ko je določeno pravno dejanje izpodbijano v stečaju in zunaj stečaja, izpodbijanje zunaj stečaja umakniti izpodbijanju v stečaju. Ni pa videti razloga, da bi upniku v primeru, ko izpodbojna tožba po določbah stečajnega zakona v roku ni bila vložena, odrekli pravico do vložitve izpodbojne tožbe po določbah OZ.
Pobotanje je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov. Z institutom pobotanja se med drugim zagotavlja načelo enakopravnosti strank v obligacijskih razmerjih, ker se med njima porazdeli riziko neplačil. S pobotanjem se prepreči, da ena stranka izpolni, sama pa zaradi neplačevitosti druge stranke ne prejme dolgovane izpolnitve.
Dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom terjatve vse tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom.
ODZ paragraf 481, 1460,1461, 1462, 1463, 1464,1479. ZTLR člen 52, 54, 54/1,70, 70/3. SPZ člen 215, 215/1, 217, 217/2, 220, 223, 269, 269/1. OZ člen 125. ZOR člen 148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stvarna služnost - nastanek stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - opustitev izvrševanja služnosti - prenehanje služnosti na podlagi zakona - občasni prevozi - redno izvrševanje služnosti
Opustitev izvrševanja služnosti pomeni prekinitev teka priposestvovalne dobe zgolj v primeru, če se priposestvovalna doba do takrat še ni iztekla. Če pa je bila služnost do takrat že priposestvovana, na obstoj služnosti takšna začasna opustitev ne vpliva, če opustitev ni trajala toliko časa, kot je potrebno za priposestvovanje ali če ni posledica prepovedi lastnika služeče stvari in lastnik gospodujoče stvari svoje pravice iz tega razloga tri leta zaporedoma ne izvršuje.
ZEN člen 8, 8/1. SPZ člen 18. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-5, 11, 11/1, 31, 31/1. ZPP člen 339/2-14. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 7, 9.
delitev solastnine – odmera parcel – izvršilni naslov
V obrazložitvi sklepa dano napotilo nasprotni udeleženki, naj po pravnomočnosti sklepa naroči odmero parcel pri Geodetski upravi, je ne le neizvršljivo (pravnomočen in izvršljiv postane le izrek sodne odločbe, ne pa njegova obrazložitev), pač pa tudi v nasprotju s 1. odstavkom 8. člena ZEN. Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru mora biti izdelan s strani sodnega izvedenca geodetske stroke že med sodnim postopkom. Postane sestavni del pravnomočne sodne odločbe, ta pa je podlaga za evidentiranje sprememb, ki so bile predmet sodnega postopka, najprej v zemljiškem katastru, posledično pa tudi v zemljiški knjigi.
Sicer je pri kaznivem dejanju razžalitve ugotavljanje okoliščine, ali so bile besede, ki so predmet zasebne tožbe, zapisane ali izrečene z namenom zaničevanja, predmet dokaznega postopka, vendar le, če so te objektivno žaljive.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
ZST-1 ne omejuje pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda sodišče prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog, prav tako pa je ne omejuje niti ZST. Če pravica do pritožbe ni izrecno izključena, je treba šteti, da stranka to pravico ima.
motenje posesti – prekoračitev zahtevka – posest na stanovanju – posest uporabe električne energije – posestno varstvo uporabe električne energije – električna energija – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Tožnica sicer res izrecno ni zahtevala varstva posesti stanovanja, ampak varstvo posesti uporabe električne energije v stanovanju, s čimer pa je zahtevala nemoteno uporabo stanovanja, v katerem je na voljo električna energija. Njeno zatrjevanje posesti uporabe električne energije v stanovanju je glede na celoto njenih navedb in glede na ugotovitve izpodbijanega sklepa treba razumeti kot zatrjevanje posesti na stanovanju.
roki – vloge, vezane na rok – pravočasnost vloge, vezane na rok – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – nevednost stranke – očitna pomota stranke
Vloge, ki so vezane na rok, morajo biti pravočasno izročene pristojnemu sodišču.
Zakon računa tudi s primeri, da stranke pošiljajo vloge na nepristojno sodišče. Take napake so posledica nevednosti, očitne pomote ali pa tudi malomarnosti. Le kadar so posledica nevednosti ali očitne pomote, je mogoče v skladu z določbo 8. odstavka 112. člena ZPP vlogo šteti za pravočasno. Stranka, ki se sklicuje na določbo 8. odstavka 112. člena ZPP, mora zato pojasniti, kaj je razlog, da je vlogo poslala na nepristojno sodišče, da lahko sodišče presodi, ali je razlog nevednost ali očitna pomota. Slednje mora stranka tudi verjetno izkazati.
ZVO člen 26, 26/1, 26/1-5. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-5.
krivdna odškodninska odgovornost - čiščenje javne površine – status nepremičnine – občinske gospodarske javne službe
Če je pot, na kateri je tožnica padla, javna površina, sodi urejanje in čiščenje te poti skladno s 5. točko 1. odstavka 149. člena sedaj in v času škodnega dogodka veljavnega ZVO-1 med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, ki jih je dolžna občina zagotoviti skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.
Tožničina uporaba solastne nepremičnine ustreza souporabi nepremičnine v skladu s polovičnim solastninskim deležem. Tožnici ni uspelo dokazati, da bi bila zaradi uporabe solastne nepremičnine po toženi stranki sama kaj prikrajšana pri uporabi te iste nepremičnine glede na velikost svojega solastninškega deleža. Ni torej dokazala prikrajšanja, še zlasti ne v povezavi s koristjo, ki naj bi jo z uporabo stvari preko polovičnega deleža imela tožena stranka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00016577
ZKP člen 212, 212/3, 213č, 213č/1, 399, 399/1. ZIKS-1 člen 81, 81/6. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 55, 55/1, 55/2, 55/3.
izvrševanje pripora - premestitev v drug zavod - predlog za premestitev - razlogi za premestitev - prostorska zasedenost - vzdrževanje reda - oblika odločbe - sklep - pritožba zoper sklep - dovoljenost pritožbe - pravni pouk - izvršljivost sklepa - če pritožba ne zadrži izvršitve
Vodja oddelka priporov v Novem mestu je pravilno predlagal premestitev obtoženca v skladu s 55. členom Pravilnika o izvrševanju pripora, ki v tretjem odstavku določa, da o predlogu izda pristojno sodišče pisni sklep, tretji odstavek 212. člena ZKP pa, da pristojno sodišče na tak predlog lahko premesti pripornika iz enega v drug zavod, pri čemer ne določa oblike odločbe, kar niti ni potrebno, saj citirani pravilnik kot obliko izrecno določa sklep, zoper katerega pa je v skladu s prvim odstavkom 399. člena ZKP dovoljena pritožba.
Čeprav morajo strokovni delavci zavoda priporniku pomagati pri reševanju družinskih zadev in drugih vprašanj, ki so nastala zaradi izvrševanja pripora, pa je vendarle njihova primarna skrb namenjena zagotavljanju varnosti, reda in discipline, kar je lahko ogroženo zaradi prezasedenosti zavoda, pristojen za odločanje o teh okoliščinah pa je v skladu z drugim odstavkom 55. člena citiranega pravilnika upravnik zavoda, oziroma vodja oddelka, ki je tudi podal predlog za premestitev.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi smelo sodišče obtoženca premestiti šele po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, pritožbeno sodišče pripominja, da prvi odstavek 213.č člena ZKP izrecno napotuje na uporabo določb zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z ZKP in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ni drugače določeno, med drugim tudi o vzdrževanju reda. Ker ZKP in citirani pravilnik nimata posebne določbe o izvršljivosti sklepa o premestitvi, se zato uporablja šesti odstavek 81. člena ZIKS-1, iz katerega pa je razvidno, da je zoper odločbo o premestitvi dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njene izvršitve.
poslovna sposobnost pogodbenika – ničnost pogodbe – izbrisna tožba
V pravni teoriji in sodni praksi velja stališče, da pogodba ne nastane, če jo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Ker pa listina o sklenitvi pogodbe obstaja, jo je treba na zahtevo zainteresirane osebe spraviti s sveta, zato mora sodišče ugotoviti njeno ničnost (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe). Zahteva po poslovni sposobnosti pogodbenih strank ima kogentno naravo, zato je posledica kršitve ničnost pogodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Očitek tožene stranke v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, saj je tožnik iz kraja svojega bivanja v Bosno in Hercegovino v času bolniške odsotnosti odpotoval na podlagi nasveta njegovega osebnega zdravnika.
pridobitev stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti – dovoljenje za uporabo – neprava služnost – osebna služnost
Stvarna služnost se pridobi (nastane) s priposestvovanjem z dejanskim izvrševanjem služnosti , ne pa s kakršno koli uporabo. Služnosti tudi ni mogoče priposestvovati, če lastnik gospodujoče stvari zlorablja zaupanje lastnika ali posestnika služne stvari, če služnost izvršuje s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica.
Četudi bi šlo za služnost pri pravnih prednikih tožnika, je šlo za nepravo (osebno) služnost, ki je ni mogoče priposestvovati.
ZOR, členi 17, 103, 141, 141/1. ZPP člen 286, 286/4, 286/5. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije.
Meddržavni sporazum, sklenjen med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije, ne predstavlja pravne podlage za presojo, ali so v posojilni pogodbi dogovorjene obresti nične, ker za 50 % presegajo obresti, dogovorjene v sporazumu.
Za presojo neveljavnosti pogodbe zaradi zatrjevanega oderuštva morata biti kumulativno izkazana subjektivni in objektivni element.
zamudna sodba - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - stroški postopka - ZOdvT
Delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa čeprav le v delu o trajanju odpovednega roka, neposredno pri sodišču v 30 dneh od vročitve odpovedi. Takšna tožba ni preuranjena.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059518
OZ člen 34, 39, 39/1. ZD člen 60, 60/3, 63. ZPP člen 351, 351/1.
lastnoročna oporoka – predmet oporoke – ničnost oporoke – ponovljen postopek – splošna pravnoposlovna ureditev
Če ZD ne predpisuje specialne ureditve, se tudi za oporoko, ki je enostranski pravni posel, uporabljajo splošna pravila OZ. Splošna pravnoposlovna ureditev velja zlasti za pogoje možnosti, dopustnosti, določnosti in določljivosti vsebine oporoke ter dopustnimi podlagi oporočnega razpolaganja.
„Nov postopek“ ne pomeni, da je potrebno ponovno razpisati poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, da imajo stranke možnost ponovnega navajanja novih dejstev in dokazov ali celo, da morajo ponovno vložiti vse pisne vloge.
Pogodbenik zaradi kršitve pogodbe (načeloma) ne odgovarja za vso nastalo škodo, temveč le v obsegu, ki je bil ob kršitvi (glede na znana dejstva in predvsem glede na vsebino sklenjene pogodbe) predvidljiv.
izločitveni zahtevek - izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – korist zaradi vlaganja v premoženje
Izločitveni zahtevki iz 32. člena ZD praviloma niso podvrženi poračunavanju koristi, ki jih je imel dedič zaradi uporabe zapustnikovega premoženja, v katerega ohranitev ali povečanje je vlagal. Gre za stvarnopravni skupnosti podobno skupnost med zapustnikom in potomci, ki temelji na prispevkih potomca. Izjemoma, če bi zapustnik takšno pomoč dediča poplačal ali mu zato nudi kakšno drugo protidajatev oziroma ga oprostil takšne obveznosti, katero bi sicer terjal, dedič nima pravice do takšnega zahtevka oziroma je ta utemeljen v sorazmerno manjšem obsegu.