ZPP člen 195, 196, 318. ZVEtL člen 7, 33, 33/1. SZ-1 člen 190, 190/2.
delna zamudna sodba – sosporniki – sklepčnost
Odgovor na tožbo, ki sta ga podala druga dva toženca, ne more preprečiti izdaje zamudne sodbe zoper prvega toženca, ker glede zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, toženci niso nujni in enotni sosporniki.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Oblika uveljavljanja terjatve (tožba, nasprotna tožba, ugovor procesnega pobotanja, ugovor pobotanja kot ugovor ugasle pravice) pogojuje način oblikovanja izreka sodbe in posledično obseg objektivnih meja pravnomočnosti, ki iz tako ali drugače oblikovanih izrekov izhajajo, na samo razporeditev dokaznega bremena pa ne vpliva. Na tožniku je, da dokaže terjatev, katere plačilo zahteva, na tožencu pa, da dokaže terjatev, s katero se na določen način brani.
Delno plačana odškodnina se valorizira tudi po 28.6.2003, ko je začel veljati ZPOMZO-1.
Če tožeča stranka med postopkom umakne del tožbenega zahtevka, ker je tožena stranka že po vložitvi tožbe plačala nesporni del svoje obveznosti, je sodišče pri odločanju o stroških tudi ta del zahtevka dolžno upoštevati kot del, s katerim je stranka uspela.
ODZ paragraf 481, 1460,1461, 1462, 1463, 1464,1479. ZTLR člen 52, 54, 54/1,70, 70/3. SPZ člen 215, 215/1, 217, 217/2, 220, 223, 269, 269/1. OZ člen 125. ZOR člen 148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stvarna služnost - nastanek stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - opustitev izvrševanja služnosti - prenehanje služnosti na podlagi zakona - občasni prevozi - redno izvrševanje služnosti
Opustitev izvrševanja služnosti pomeni prekinitev teka priposestvovalne dobe zgolj v primeru, če se priposestvovalna doba do takrat še ni iztekla. Če pa je bila služnost do takrat že priposestvovana, na obstoj služnosti takšna začasna opustitev ne vpliva, če opustitev ni trajala toliko časa, kot je potrebno za priposestvovanje ali če ni posledica prepovedi lastnika služeče stvari in lastnik gospodujoče stvari svoje pravice iz tega razloga tri leta zaporedoma ne izvršuje.
sklep o popravi – kaznivo dejanje spolnega napada na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje – sestava sodišča – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – zapisnik o posvetovanju in glasovanju – odmera kazni – olajševalne okoliščine – obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje bo zato, ker uvod drugopisa sodbe ni skladen z zapisnikom o tajnem posvetovanju o glasovanju, torej ker se glede sestave senata ne ujema z izvirnikom sodbe, njen drugopis po uradni dolžnosti popravilo tako, da bo skladno z določilom prvega odstavka 365. člena ZKP izdalo sklep o popravi, kjer bo to pomanjkljivost v uvodu drugopisa sodbe odpravilo z navedbo vseh članic senata. Uvod pa bo popravilo tudi v napačni navedbi, da je bila glavna obravnava v obravnavani zadevi javna, kot je pomotoma zapisano, saj ne odraža sicer pravilne odločitve sodišča, da javnost z glavne obravnave izključi.
izpodbijanje očetovstva – aktivna legitimacija mladoletnika za izpodbijanje očetovstva – korist otroka – vloga posebnega zastopnika
Otrok ima pravico izpodbijati očetovstvo tudi pred polnoletnostjo. Vendar lahko procesno nesposoben mladoletnik to stori le po posebnem zastopniku. V tem primeru je treba ugotoviti, ali je otrokova tipizirana in hipotetična volja res takšna, da sodno uveljavlja izpodbojno upravičenje. O tem mora z vidika varstva otrokove koristi sodišče odprto razpravljati s posebnim zastopnikom ob sodelovanju CSD.
Otrok lahko zgolj izpodbija očetovstvo, ne da bi hkrati zahteval ugotovitev očetovstva tretje osebe.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv in protisloven izrek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Preizkus zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP poteka tako, da se pritožbeno sodišče najprej vpraša, ali je sodbo mogoče preizkusiti, če odmislimo vse, kar so stranke navedle in predlagale med postopkom, izhajajoč iz pravne kvalifikacije sodišča prve stopnje. Če je odgovor negativen, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Materialno dokazno breme tožeče stranke je ves čas postopka na tožeči stranki, za razliko od procesnega dokaznega bremena, ki se med postopkom spreminja. Prav zgoraj opisan uspeh dokazovanja tožeče stranke je na toženca prevalil dokazno breme (procesno), da dokaže svojo trditev, da v kritičnem trenutku, ni bil voznik vozila.
ZZK-1 člen 5, 6, 10, 122, 122/2, 133, 148, 148/1, 147, 148/1-4, 189. SPZ člen 5, 10, 11.
temeljna načela zemljiške knjige – začetek učinkovanja vpisov – publicitetni učinki vpisov – načelo vrstnega reda – zemljiškoknjižni postopek – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – začetek zemljiškoknjižnega postopka – odločanje o vpisih – stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa – ovira za vpis – ovira za odločanje o vpisu – vrstni red vpisov – vrstni red opravljanja vpisov – zaupanje v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice
Zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda je sestavljeno iz procesnega in iz materialnega pravila. Posledica procesnega pravila je, da glede iste nepremičnine obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. Kasnejša odprava te ovire omogoča vpis na podlagi prejšnjega zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, saj ne gre za oviro za dovolitev vpisa, katere presoja je vezana na trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka.
Dedni dogovor ima po prevladujočem stališču sodne prakse značaj sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Dedič, ki je dal dedno izjavo (ki je nepreklicna), lahko zahteva njeno razveljavitev le s tožbo v pravdnem postopku in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
V sodnem postopku delitve solastnine prodajno ceno solastne stvari (kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom) določi sodišče s pomočjo ustreznega izvedenca.
obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Spor o obstoju delovnega razmerja po prenehanju dela po vsebini spada med spore o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na drug način. Zato bi moral tožnik po 3. odstavku 204. člena ZDR sodno varstvo uveljaviti v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, to je, ko je pri toženi stranki prenehal z delom.
prometna nezgoda – protipravnost – dokazno breme – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Protipravnost škodnega ravnanja mora dokazati oškodovanec in ne povzročitelj.
Tožničina uporaba solastne nepremičnine ustreza souporabi nepremičnine v skladu s polovičnim solastninskim deležem. Tožnici ni uspelo dokazati, da bi bila zaradi uporabe solastne nepremičnine po toženi stranki sama kaj prikrajšana pri uporabi te iste nepremičnine glede na velikost svojega solastninškega deleža. Ni torej dokazala prikrajšanja, še zlasti ne v povezavi s koristjo, ki naj bi jo z uporabo stvari preko polovičnega deleža imela tožena stranka.
ZEN člen 8, 8/1. SPZ člen 18. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-5, 11, 11/1, 31, 31/1. ZPP člen 339/2-14. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 7, 9.
delitev solastnine – odmera parcel – izvršilni naslov
V obrazložitvi sklepa dano napotilo nasprotni udeleženki, naj po pravnomočnosti sklepa naroči odmero parcel pri Geodetski upravi, je ne le neizvršljivo (pravnomočen in izvršljiv postane le izrek sodne odločbe, ne pa njegova obrazložitev), pač pa tudi v nasprotju s 1. odstavkom 8. člena ZEN. Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru mora biti izdelan s strani sodnega izvedenca geodetske stroke že med sodnim postopkom. Postane sestavni del pravnomočne sodne odločbe, ta pa je podlaga za evidentiranje sprememb, ki so bile predmet sodnega postopka, najprej v zemljiškem katastru, posledično pa tudi v zemljiški knjigi.
stroški postopka - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložena vloga – nagrada odvetniku
Utesnitve predloga za izvršbo, ki ga je vložil upnik, ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo. Utesnitev izvršbe je kratek dopis sodišču, s katerim upnik sodišče obvešča, da je s strani dolžnika prejel določeno plačilo. Višina terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, pa je ugotovljena s sklepom o izvršbi in ne more biti predmet vloge upnika o utesnitvi izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060021
ZSpo člen 64, 64/2. ZSZ člen 57. ZPP člen 182, 182/3, 285, 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – društva – pridobitev lastninske pravice športnih društev - vmesna sodba – materialno procesno
Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice športnih društev je potrebno iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin po ZSpo, ki je uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu. Če je športno društvo v roku šestih mesecev po tem, ko je pristojni organ lokalne skupnosti objekte v upravljanju društva opredelil kot objekte občinskega pomena, podal zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice, je izpolnil procesno predpostavko za tožbo proti lokalni skupnosti. Tak spor ni upravne narave, temveč civilnopravni spor. Pri ugotavljanju, ali je športno društvo pridobilo lastninsko pravico, je potrebno upoštevati čas izročitve nepremičnine v upravljanje in okoliščine v zvezi s samo izgradnjo objektov.
Vmesna sodba ne more biti zavrnilna, saj je v tem primeru stvar že zrela za končno odločbo.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – služnostna pravica – prenehanje vznemirjanja – uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Poseg v lastninsko pravico je nedopusten v primerih, ko izvršitelj posega nima ustreznega pravnega naslova za svoje ravnanje. Prenehanje takšnega pravnega naslova (pravice stvarne služnosti) iz razlogov, ki jih določa 223. člen SPZ, je treba uveljavljati s tožbo in ne zgolj z ugovorom.