uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - dedna izjava - obnovitveni razlogi - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Če stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem v zapuščinskem postopku, lahko po tem, ko je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, svoje pravice uveljavlja v pravdi. Dedna izjava (bodisi sprejem bodisi odpoved dednemu deležu) mora biti jasna, nedvoumna ter podana v predpisani obliki. Navedbe začasnega zastopnika na zapuščinski obravnavi, da nima nobenega interesa v zapuščinskem postopku, ker se dedinja ni javila, pa ne morejo pomeniti odpovedi dedovanju.
Z neodplačnim prenosom se je premoženje dolžnika zmanjšalo, saj zanj ni prejel nobenega nadomestila. Ker zaradi tega dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika, je s tem oškodovanje v smislu 2. odstavka 255. člena OZ izkazano. Ali bo upnik zaradi hipoteke, ki sedaj obstaja na sporni nepremičnini, tudi dejansko poplačan, ni pravno relevantno za ugotovitev škode v smislu 2. odstavka 255. člena OZ.
skrite napake – jamčevalni zahtevek - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov – prekluzivni rok
Res je, da zakon v 1. odstavku 635. člena OZ opredeljuje prekluzivni rok za sodno uveljavljanje naročnikovih pravic iz jamčevanja za napake, o katerih je pravočasno obvestil izvrševalca posla. Navedeni rok učinkuje tudi za uveljavljanje tistih oblikovalnih upravičenj, za katera naročnik ne potrebuje sodnega uveljavljanja in se uresničijo že z enostransko izjavo volje, kot je primer pri odstopu od pogodbe zaradi napak. Vendar pa ima prekluzivni rok iz 1. odstavka 635. člena OZ svoj učinek le, v kolikor ni podan dejanski stan iz 636. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058524
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 40, 40/1, 268. ZPP člen 306, 306/1, 306/2, 307, 307/1.
sodna poravnava – učinek sklepa o izvršbi – predlog za izvršbo na podlagi sodne poravnave
Upnik ni predlagal izvršbe na podlagi sklepa o zavarovanju z začasno odredbo, temveč na podlagi sodne poravnave, ki predstavlja izvršilni naslov. Dejstvo, da je bila sodna poravnava sklenjena v zvezi s predlogom upnika za izdajo začasne odredbe, tega ne more spremeniti. Na podlagi izvršilnega naslova pa ni mogoče zahtevati oprave neposrednih dejanj izvršbe, temveč mora izvršilno sodišče izvršbo najprej sploh dovoliti.
zamudna sodba – izostanek tožene stranke iz poravnalnega naroka – razveljavitev zakona z ustavno odločbo – retroaktivna veljavnost razveljavitve zakonskega določila
Pritožbeno sodišče je moralo izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti, saj zaradi retroaktivne veljavnosti razveljavitve 2. odst. 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.
Pripravljalna vloga tožeče stranke je v tem delu nerazumljiva, saj najprej vztraja kot dotlej in predlaga, da se tožbenemu zahtevku (ki je bil dajatven po izvršilnem predlogu) v celoti ugodi, v nadaljevanju pa predlaga, naj sodišče s sodbo ugotovi obstoj vtoževane terjatve. Tako vlogo v njenem nerazumljivem delu, glede na to, da jo je vložila odvetnica, bi moralo prvostopenjsko sodišče zavreči.
Ker sodišče prve stopnje o spremenjeni tožbi ni odločilo s sklepom, iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo z dne 22. 11. 2005, s katero je tožeča stranka uveljavljala dajatveni tožbeni zahtevek, se pokaže, da so razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju z njegovim izrekom.
ara – utrditev obveznosti – vrnitev are – aktivna legitimacija – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – vzrok za neizpolnitev – razveza pogodbe – oprostitev dolžnika odgovornosti
Vzrok za neizpolnitev pogodbe (neplačilo preostanka kupnine) je bil dogodek izven sfere tožeče stranke, na katerega tudi ni mogla vplivati (trajanje postopka vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi) oziroma za vzrok, za katerega ne odgovarja nobena pogodbena stranka. To pomeni, da določbe 65. člena OZ v zvezi z aro in neizpolnitvijo pogodbe ne pridejo v poštev, temveč splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi oziroma splošna pravila o povrnitvi tistega, kar je posamezna stranka dala, če pride do razveze pogodbe.
zunajknjižno priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Pridobitelj lastninske pravice se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je vedel, da tretji obdeluje sporno nepremičnino. Takšno vedenje mu namreč nalaga raziskovalno dolžnost v zvezi z morebitnim priposestvovanjem.
uveljavljanje nujnega deleža – čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti
ZD je vrsto postopka in čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti, sam omejil, vendar izključno z določiloma o zastaranju in učinkih pravnomočnega sklepa o dedovanju. Ker ZD uveljavljanje te pravice ne veže na čas obravnavanja pred sodiščem prve stopnje oziroma zaključka zapuščinske obravnave, pritožnicama ni mogoče odreči, da svojo pravico uveljavita tudi po obravnavi.
izbris iz registra prebivalstva – elementi odškodninske odgovornosti – ugotovitev protipravnosti – zastaranje terjatve – triletni zastaralni rok - tek zastaralnega roka
Da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva protipraven, je imel tožnik možnost izvedeti z objavo prve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, objavljene v Uradnem listu RS dne 12.3.1999. Tedaj so mu bili znani vsi elementi odškodninske odgovornosti, tedaj bi lahko zahteval povrnitev škode in tedaj je pričel teči zastaralni rok.
Odločba MNZ ne predstavlja podlage za uveljavljanje odškodnine, iz njene vsebine pa tudi ne izhaja, da država preko svojega upravnega organa s to odločbo pismeno pripoznava svojo odškodninsko odgovornost oziroma dolg iz naslova škode, ki jo je tožnik utrpel zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
razžalitev dobrega imena in časti – pojem razžalitve – razžalitev – kritika - protipravnost ravnanja
Izrazi, kot so nemoralen, sebičen, nepošten in dvoličen, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar njihova intenzivnost ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Tudi očitki tožniku, da je (kot predsednik kluba) opeharil klub, lagal skupščini in odtujeval opremo kluba, predstavljajo le kritiko glede njegovega vodenja kluba, ki ji ni mogoče pripisati žaljivega pomena. Pri tem je treba upoštevati tudi, da gre zgolj za osebno komunikacijo med pravdnima strankama, ki ni bila objavljena v medijih.
vabilo na narok – zaslišanje zakonitega zastopnika – nepristop zastopnika na narok - komunikacija s pooblaščencem – mandatno razmerje
Ker je mandatno razmerje med pooblaščencem in pooblastiteljem zaupne narave, je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s stranko oziroma, da bo stranko lahko obvestil o razpisanem naroku, na katerem bo zaslišana. Dolžnost stranke je, da poskrbi za takšno komunikacijo s svojim pooblaščencem, da bo pravočasno seznanjena z vabilom na zaslišanje, sicer sama nosi negativne posledice svoje pasivnosti. Dolžnost pooblaščenca pa je, da stranko opozori na pravice in dolžnosti, ki jih strankam v postopku nalaga zakon.
Zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi, prav tako pa se stranka tudi ne more priseliti k izpovedbi. Sodišče pa presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati.
pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve
Dovoljenje za izgradnjo provizorične garaže ne omogoča graditelju, da bi pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, kjer stoji provizorična garaža, po pravilih gradnje na tujem zemljišču po določbah ODZ ali ZTLR.
ZPP člen 143, 143/4, 1443/5, 143/6. ZPPreb člen 8.
tožba – vročanje – naslov za vročanje – stalno prebivališče
Ker so bile določbe 4., 5. in 6. odstavka 143. člena ZPP, po katerih se vroča na naslov za vročanje, razveljavljene, je treba za vročanje tožbe skladno z obrazložitvijo odločbe ustavnega sodišča vročanje opraviti na enak način, kot se je opravilo pred uveljavitvijo novele ZPP. To pomeni, da bo treba, kadar naslovnik ne prebiva na naslovu stalnega prebivališča, sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča.
ZASP-B člen 26, 26/4. ZASP člen 156, 156/1, 156/2. OZ člen 346, 346/3. URS člen 125.
avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – tarifa – sprememba tarife – sporazum – enostranski akt
Ker je 4. odstavek 26. člena ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
razmejitev pristojnosti med rednim in upravnim sodiščem – delitev premoženja občin -
Med pravdnima strankama (občini) torej ni spora o obsegu njunega skupnega premoženja, pač pa, ali se določilo 12. odst. dodatka k dogovoru o delitvi premoženja nanaša tudi na delnice. Ker pa to predstavlja „spor iz obligacijskega civilnopravnega razmerja“, kot pravilno pojasnjuje prvostopno sodišče, je pritožbeno stališče, da je za odločitev o predmetnem sporu pristojno upravno sodišče, pravno zmotno.
potek glavne obravnave – izostanek tožene stranke z naroka – zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe – poseg v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka, po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 439, 439/1, 439/1-3.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta – neznan poslovni naslov – izbrisni razlog
ZFPPIPP je za gospodarske subjekte predpisal poslovanje na poslovnem naslovu, saj je ZFPPIPP-A, ki je pričel veljati dne 13. 06. 2009, v 2. točki 1. odst. 427. člena predvidel kot poseben izbrisni razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru.