Da lahko zaposlenega štejemo za letalsko osebje in mu priznamo pravico do povišanja osnovne plače za 20 % na podlagi sklepa vlade, morata biti izpolnjena dva pogoja. Ker tožniki izpolnjujejo le prvi pogoj, ker njihovo delo neposredno vpliva na varnost zračnega prometa, ne pa drugega pogoja, ker ne upravljajo zrakoplova oziroma ker ne opravljajo dela v zvezi z upravljanjem zrakoplova, do povišanja plače niso upravičeni.
pooblastilo za zastopanje - odvetnik kot pooblaščenec - sankcije za nepredložitev pooblastila - zavrženje tožbe
Po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni mogoče razlikovati med nepopolnim pooblastilom in primerom, ko pooblastilo sploh ni predloženo. Pojem „nepredložitev pooblastila“ namreč vsebuje tudi „predložitev nepravilnega oz. nepopolnega (z napako obremenjenega) pooblastila“.
Glede na to, da je ena izmed tožnic umaknila tožbo, je sodišče pri odmeri pravdnih stroškov, ki jih je dolžna plačati toženi stranki, pravilno upoštevalo, da predstavlja znesek, ki ga je vtoževala, 33,8 % vrednosti celotnega spornega predmeta in toženi stranki, ki je na tožbo odgovorila z eno vlogo za vse tri tožnice, priznalo nagrado za postopek v tem odstotku skupaj z materialnimi stroški.
Za tožnika kot prokurista tožene stranke niso veljale določbe kolektivnih pogodbe, skladno z individualno pogodbo o zaposlitvi pa je bil upravičen do enakega obsega pravic iz kolektivnih pogodb oziroma pravilnikov kot ostali zaposleni v primeru nadomestila plače, solidarnostne pomoči, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, povračila stroškov za službeno pot, povračila stroškov za prehrano med delom, regresa za letni dopust in jubilejne nagrade. Ker med navedenimi pravicami pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni zapisana, tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-5. ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – sprememba delodajalca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Iz doslej zbranih podatkov ni mogoče zaključiti, da je šlo za trajen prehod delavk k prvotoženi stranki, ampak ravno nasprotno – da je šlo za začasni prehod in da imajo tožnice pravico do vrnitve k drugotoženi stranki glede na to, da je pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do transferja delavcev po pogodbi o izvajanju storitev čiščenja, sklenjen za določen čas. Iz tega razloga verjetno niso bili izpolnjeni pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnica s strani prvotožene stranke, ampak pogoji za ponovni prehod tožnic v delovno razmerje k drugotoženi stranki. Ker s tem terjatev zoper prvotoženo stranko (ki je tožnicam podala redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kljub temu da bi šlo za začasen prevzem in da bi se imele tožnice pravico vrniti k drugotoženi stranki) v tej fazi postopka še ni verjetno izkazana, ni pogojev za izdajo začasne odredbe za obračun in izplačilo minimalne plače do končanega sodnega postopka.
Ker tožnica ni dala nikakršne izjave ali soglasja k prenehanju delovnega razmerja in ji je le-to prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in torej ne po njeni volji, ima kljub temu, da se je odpovedala posebnemu varstvu delovnega invalida pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do povečanja delne invalidske pokojnine.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002568
ZVCP-1 235, 235/4. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/4, 202a.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - kazenske točke - čas storitve prekrška
Dejstvo, da je storilka pred vročitvijo izpodbijanega sklepa izpolnila pogoje, da se je ne obravnava več kot voznico začetnico, za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni relevantno, ker je za ugotovitev statusa voznika začetnika odločilen čas storitve prekrška.
Izguba dobička (zaslužka) od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo. Dejstvo, da je tožeča stranka pred škodnim dogodkom opustila pridobitev mednarodnega ladijskega spričevala, še ne zadošča za oceno, da izgubljenega dobička od prepovedane dejavnosti ni mogoče šteti za pravno priznano bodočo škodo.
ZPP člen 236a, 236a/1, 236a/2, 236a/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1.
pisna izjava priče - zaslišanje priče - predsednik zdravstvene komisije
Kljub temu, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo predsednice zdravstvene komisije, po tem ko je tožnica podala pripombe k njenemu pisnemu mnenju, v katerih sicer njenega zaslišanja ni izrecno zahtevala, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, ker njeno zaslišanje ne bi prispevalo k popolnejši ugotovitvi dejanskega stanja, oziroma ne bi bilo podlaga za drugačno ugotovitev dejanskih okoliščin glede zmožnosti za delo.
nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Pravica do nadomestila za invalidnost je vezana na pravico do premestitve. Te pravice zato nima zavarovanec, ki ima pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, kljub temu da ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in je zato premeščen na drugo delovno mesto. V takšnem primeru se mu delna invalidska pokojnina poveča za 30 %.
Če zavarovanec v roku 15 dni po prejemu izvedenskega mnenja, ne da pripomb, se pripombe, dane šele na naroku za glavno obravnavo, ne morejo upoštevati, če ne izkaže razlogov, zaradi katerih pripomb ni mogel dati v roku. Če so ugovori dejanske narave prepozni in nedopustni že v postopku pred sodiščem prve stopnje, to še toliko bolj velja za postopek pred pritožbenim sodiščem.
Za odločitev o višini in izplačevanju invalidske pokojnine ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe, ker je bilo z izpodbijanima odločbama odločeno le o invalidnosti in o pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki gredo tožnici na podlagi ugotovljene invalidnosti, ne pa o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine.
Napačna odločitev toženca, sanirana v postopku varstva pravic, ne predstavlja protipravnega ravnanja. Ker ni šlo za strokovno napako niti za namerno ali malomarno obravnavanje konkretnega primera, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nedopustnega ravnanja toženca oziroma njegovih organov ni utemeljen.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Za pravilno odločitev o sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za dopustnost takega zdravljenja.
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da A.M. ni mogel preprečiti prometne nesreče, saj je toženka, ki je vozila po desnem voznem pasu, v križišču sekala smer vožnje vozniku A.M., ki je vozil po sredinskem voznem pasu s hitrostjo, ki je bila nižja od dovoljene in primerna glede na prometne razmere. Iz navedenega razloga neizkušenost voznika in neopravljen vozniški izpit ni v vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo.
Toženki ni uspelo dokazati, da ugotovljena vinjenost ni v vzročni zvezi z nastalo nesrečo.
Pod "druge okoliščine primera" iz 2. odstavka 154. člena ZPPje mogoče šteti tako to, da tožeča stranka ni umaknila dela zahtevka, kot tudi to, da ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
Opustitev vročitve dopolnitve izvedeniškega mnenja lahko predstavlja kršitev določila 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa mora pritožnica takšno kršitev izkazati. Stranka, ki zatrjuje, da dela dopolnitve izvedeniškega mnenja ni prejela, kar pa je v nasprotju s podatki iz povratnice, predloženega dopisa sodišča in odredbe sodišča, za svoje trditve pa v pritožbi ne predlaga nobenih dokazov, očitane opustitve vročitve ni izkazala.
napotitev na pravdo – razlaga oporoke – spornost vsebine oporoke
Sporna vsebina oporoke se glasi: „Podpisani se odrekam deležu, ki mi pripada po pokojni ženi in ga prepuščam sinu F. v celoti samo mojega knjiženega in neknjiženega na parc. št. 77/3 in 77/2, ki naj mu bo uteha pri pomoči pri ženi (njegovi) mami“. V danem primeru je tako sporno, v kakšnem obsegu je zapustnik oporočnemu dediču predmetni parceli zapustil. Ne gre zgolj za vprašanje razlage oporočiteljeve volje v smislu 84. člena ZD, temveč so implicite spora dejstva o vsebini oporoke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo kot manj verjetno pravico pritožnika upoštevaje, da gre za veljaven zapis o tem, ali zapustnik pritožniku zapušča celoten svoj del omenjenih parcel in mora kot oporočni dedič dokazovati, da je nejasen zapis treba razlagati v njegovo korist. Pri tem si je pomagalo tudi s subsidarnim razlagalnim pravilom – da je dvom v korist zakonitega dediča.
Toženec bi se kot porok in plačnik, obveznosti plačila lahko razbremenil le, če bi dokazal (sodišče prve stopnje je pravilno dokazno breme naprtilo tožencu), da je bil dolg po predmetni kreditni pogodbi s sklenjenimi aneksi v celoti poravnan.