odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v pravdi - arbitražna odločba - vsebina izreka odločbe - vsebina dogovora - dogovor o pravdnih stroških - odločitev sodišča
Sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških pravdnega postopka ni bilo dolžno upoštevati vsebine arbitražnih odločb. Iz izrekov arbitražnih odločb namreč ni razvidno, da bi arbitraža odločila tudi o stroških pravdnega postopka. Učinek pravnomočnosti arbitražnih odločb za izpodbijano stroškovno odločitev ni pomemben.
DZ člen 2, 2/2, 5, 161, 162. ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 21, 21/1. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - namestitev otroka v zavod - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - bolnišnično zdravljenje - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za odreditev ukrepov - zaščita pravic otroka po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - zaščita otrok - posebno varstvo države - udeleženec v nepravdnem postopku - obstoj pravnega interesa - zdravstvena ustanova - postopek po ZDZdr
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odredilo zadržanja in zdravljenja A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, zato tudi ni bilo dolžno ugotavljati pogojev za takšno zadržanje in uporabiti postopkovnih določb ZDZdr. Izpodbijana odločitev temelji na določbah DZ o ukrepih za varstvo koristi otroka, natančneje začasnih odredbah. Bistvo sprejete odločitve je v obveznosti A. A., da se z namenom odvrnitve hude ogroženosti svojega zdravja in življenja udeleži bolnišničnega zdravljenja odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog. Dolžnosti ostalih udeležencev so podporne, namenjene so izpolnitvi A. A. obveznosti. Med njimi je tudi obveznost pritožnice, da A. A. sprejme na zdravljenje ter aktivira vse razpoložljive strokovne vire, da jo na njem zadrži, jo zanj motivira in jo v procesu zdravljenja podpira.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v primeru določenih in v zemljiško knjigo vpisanih deležev, ne gre več za skupno lastnino, ampak za solastnino. Bistvena razlika med solastnino in skupno lastnino je v tem, da je pri solastnini določen idealni delež vsakega lastnika v razmerju do celote, pri skupni lastnini pa deleži niso določeni. Novejša sodna praksa res izpostavlja, da določitev deleža na skupni lastnini še ne vzpostavlja solastnine na posameznih stvareh iz skupnega premoženja, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi to, da je toženka po prejemu pravnomočne sodbe o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju sama predlagala vpis solastnine (in ne skupne lastnine) v zemljiško knjigo, zemljiška knjiga pa je tak predlog tudi realizirala. Prav ta okoliščina je ključen razlikovalni element, ki obravnavano zadevo pomembno loči od sodne prakse, ki jo navaja toženka, kjer takšni zemljiškoknjižni vpisi po ugotovljenih deležih na skupnem premoženju še niso bili izvedeni. Ker je do vpisa deležev v zemljiško knjigo prišlo prav na pobudo toženke in ob upoštevanju dejstva, da nobena od strank ni ugovarjala zemljiškoknjižnemu sklepu o vpisu, sta stranki očitno konkludentno pristali na to, da je bila delitev opravljena.
Bistveno je, da je tožnik stroške za obratovanje in vzdrževanje solastne nepremičnine izkazal s predloženimi računi. Vsi izkazani stroški so pravilno opredeljeni kot posli rednega upravljanja stvari v solastnini, zato sta za njihovo kritje odgovorna oba solastnika v razmerju z velikostjo idealnih deležev. Kako tožnik nadalje knjiži stroške (ki so nesporno nastali), zato ni relevantno in ne vpliva na višino obveznosti toženke. Posledično je sodišče pravilno zavrnilo dokaz z izvedencem računovodske stroke, ki bi vpogledal v izkaze, bilance in sezname osnovnih sredstev, saj je bil ta predlagan za dokazovanje pravno nepomembnih dejstev.
ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre-E člen 9. URS člen 2.
dedovanje - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - vrednost prejete pomoči - višina vračila - valorizacija - socialna država
Iz citirane zakonske dikcije ne izhaja, da naj bi se termin "prejeta sredstva" nanašal na sredstva v valorizirani obliki; glede na to, da je zakonodajalec omejitev dedovanja iz 128. člena ZD (do višine (celotne) vrednosti prejete pomoči), v ZSVarPre-E določil drugače, na način, ki je za dediče manj obremenjujoč (kar je razumeti kot izraz socialne države, 2. člen Ustave Republike Slovenije), bi bila drugačna razlaga v nasprotju z namenom zakonodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00085627
OZ člen 336, 336/1, 346.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - zastaranje kondikcijskega zahtevka - splošni petletni zastaralni rok - kdaj začne teči zastaralni rok - začetek teka zastaranja obogatitvenega zahtevka - višina glavnice - potrošniški spor - kreditna pogodba - pravica do dostopa do sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je petletni zastaralni rok za kondicijski zahtevek začel teči že v letu 2015. Tožeča stranka je šele 28. 2. 2023 na podlagi kreditne pogodbe, katere ničnost uveljavlja, preplačala glavnico v višini 120.116,23 EUR, zato pred tem datumom ni imela podlage za uveljavitev kondicijskega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00085116
ZLNDL člen 2, 2/1. ZUODNO člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - družbena lastnina s pravico uporabe - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo nekdanjih občin - prenos pravice uporabe družbene lastnine - zemljiškoknjižno dovolilo - istovetnost nepremičnine - etažni načrt - verodostojnost priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost stroškovne odločitve
Tožnica je izkazala, da je bila na dan 25. 7. 1997 imetnica pravice uporabe na spornih prostorih. To posledično pomeni, da je lastninsko pravico na njih pridobila ex lege na podlagi določb ZLNDL.
Za prenos pravice uporabe je zadoščala pisna pogodba in izročitev v posest, vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00085348
OZ člen 87, 87/1, 190, 193, 361.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - posledice nične pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena pridobitev - pravni temelj zahtevka - zastaranje kondikcijskega zahtevka - pričetek teka zastaralnega roka - zapadlost terjatve - okoliščine konkretnega primera - potrošniški spor - predmet izpolnitve - nepoštenost stranke - nedobrovernost - kavza pogodbe - obrestna mera - višina zahtevka - višina nadomestila - denarno nadomestilo - zamudne obresti - pričetek teka zamudnih obresti
Zapadlost terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja, kar pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njene zapadlosti. Sodišče mora pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da pretirano ne omeji ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago. Tudi v interesu pravne varnosti je določitev razumnih rokov za pravna sredstva, katerih posledica nespoštovanja je prekluzija (sodbi SEU C-698/18 in C-699/18). Po določbi 361. člena OZ začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezen primer ni z zakonom predpisano kaj drugega. OZ posebnih določb o zastaranju zahtevkov iz neupravičene pridobitve ne vsebuje. Enotno stališče sodne prakse in pravne literature je, da za kondikcijske zahtevke, ki izvirajo iz izpolnitve ničnih pravnih poslov, velja splošen zastaralni rok. Po objektivnem kriteriju začne zastaranje teči že od trenutka, ko je bila opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe; glede na relativni kriterij pa zastaranje teče odkar je stranka izvedela (ali je bila dolžna vedeti) za razlog ničnosti pogodbe; če zanj ni vedela ali ni mogla vedeti, pa zastaranje teče od trenutka pravnomočnosti odločbe, s katero je bil pravni posel spoznan za ničnega.
Odgovornost za neveljavnost pogodbe avtomatično še ne pomeni nepoštenosti v smislu neupravičene obogatitve.
Sodišče prve stopnje bi moralo pri izračunu višine denarnega nadomestila za uporabo zneska 41.777,47 EUR upoštevati sprotno zmanjševanje glavnic zaradi plačila mesečnih anuitet v obdobju 10 let in 7 mesecev.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2. ZUreP-3 člen 108, 108/8.
dejanska razlastitev - pravna razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - tržna vrednost nepremičnine - pravilo ne ultra alterum tantum
Za razlaščeno nepremičnino pripada lastniku ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček in dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine.
Po ustaljeni sodni praksi se odškodnina odmeri glede na tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je razlastitveni zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je oziroma da bo izgubil lastninsko pravico (praviloma na dan odvzema posesti), in se valorizira na dan sojenja.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nov predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - stik otroka s staršem - stiki med šolskimi počitnicami - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - posebej utemeljeni razlogi - dokazni standard verjetnosti
Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje, ureja stike med otroki in starši. Sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne išče optimalnega načina stikov z nerezidenčnim staršem, saj je to predmet končne odločbe, začasne odredbe pa niso sredstvo - kot je bilo že prej poudarjeno - za sprotno urejanje (začasno že urejenih) razmerij.
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 105a, 105a/3. ZVEtL-1 člen 3.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - ustavitev pritožbenega postopka - domneva umika pritožbe - delno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - izdaja in vročitev plačilnega naloga - napačen poziv sodišča - podaljšanje roka za plačilo sodne takse - opravičljiva zmota - pravilna izpolnitev
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prvi predlagateljici že po izteku roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 11. 12. 2023 poslalo elektronsko sporočilo z dne 14. 2. 2024, v katerem je zapisalo, da je sodno takso za pritožbo plačal le upravnik prve predlagateljice v polovičnem znesku in da za plačilo ostaja še druga polovica. To sporočilo sicer ne predstavlja poziva sodišča k doplačilu, kot meni pritožba, saj ni poslano na zakonsko predpisan način in v njem tudi ni določen kakšen dodatni rok za plačilo preostanka sodne takse. Kljub temu pa je s takšnim postopanjem, za katerega ni imelo zakonske podlage, in z zapisom, da "za plačilo ostaja še druga polovica" sodne takse, sodišče prvo predlagateljico zavedlo do te mere, da je utemeljeno mislila, da lahko plača še preostanek sodne takse in s tem pravilno in veljavno izpolni svojo taksno obveznost.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084796
ZIZ člen 272, 273.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - učinek sklepa o začasni odredbi - tehtanje ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - varstvo potrošnikov
Začasna odredba, ki zadržuje učinkovanje pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve preprečuje, da bi terjatev iz pogodbe zapadla in bi upnik v izvršilnem postopku lahko učinkovito uveljavil plačilo terjatve, preden bi bilo v sporu o veljavnosti pravnih naslovov pravnomočno odločeno. Ker takšna začasna odredba toženi stranki ne prepoveduje, da bi v izvršilnem postopku poizkusila uveljaviti plačilo terjatve, ali da z njo razpolaga, grožnja z izrekom denarne kazni ni potrebna, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU.
razmerja med starši in otroki - skupno starševstvo - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - otrokova želja
Otrok ima v skladu s konvencijskimi pravicami in domačimi pravnimi podlagami pravico izraziti mnenje, to je, biti slišan. Ta pravica je bila A. omogočena. Ker pa je dolžnost sodišča, da odloči v otrokovo največjo korist, njegovi želji ni moglo slediti.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085278
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 16, 16/1, 47, 48, 48/2. ZZK-1 člen 11. SPZ člen 107, 127a, 127b.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - nezaložitev predujma za izvedenca - potrebno strokovno znanje - ustavitev postopka - povezane nepremičnine - glavna nepremičnina - pomožna nepremičnina - povezanost stavbe in zemljišča - odločba sodišča - parcelacija zemljišč
Po drugem odstavku 12. člena ZVEtL-1 namreč sodišče izvedenca ustrezne stroke postavi po uradni dolžnosti, če je to potrebno za vpis stavbe ali njenih delov v kataster stavb, za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb ali za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. V predmetnem primeru je obstoj in obseg pripadajočega zemljišča sporen, saj predlogu predlagateljice nasprotni udeleženci skozi celoten postopek jasno in izrecno nasprotujejo.
Opredelitev nalog izvedenca je namreč v pristojnosti sodišča, ki je odmero zemljišča pod stavbo, ki naj dobi svojo parcelno številko, izvedenki odredilo ob sklicevanju na pravni položaj povezanih nepremičnin.
Pripadajoče zemljišče je mogoče vknjižiti le pri stavbi, ki je v etažni lastnini in je predmet samostojnega zemljiškoknjižnega vpisa (11. člen ZZK-1), medtem ko se stavba, ki ni v etažni lastnini, kot samostojna stavba ne vpisuje v zemljiško knjigo in pri takšni stavbi tudi ni mogoče vknjižiti pripadajočega zemljišča. SPZ-B je zato uvedel institut povezanih nepremičnin, ki ureja tiste primere, ko ima določena nepremičnina (t. i. pomožna nepremičnina) enako funkcijo kot skupni del zgradbe v etažni lastnini, vendar v tem primeru ta ne služi posameznemu delu zgradbe, ampak eni ali več nepremičninam, na katerih stojijo stavbe (enodružinske hiše), ki sicer niso v etažni lastnini (t. i. glavne nepremičnine), za kar gre tudi v primeru predlagateljičine stavbe.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagateljica ni postavila predloga za ugotovitev obstoja povezanih nepremičnin. Po že prej pojasnjenem poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek 48. člena ZVEtL-1).
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa - pobotni zahtevek
Drugi odstavek 18. člena ZST-1 določa, da se za postopek o nasprotni tožbi in ugovoru zaradi pobota plača posebna taksa. Ugovor pobotanja v pravdi predstavlja procesno dejanje (procesno pravno varstvo posebne oblike), ki omogoča, da tožena stranka zoper trditev tožeče stranke o njeni terjatvi zoper toženo stranko, ki je zajeta v tožbenem zahtevku, postavi nasproti svojo trditev, da ima nasprotno pobotljivo terjatev.
pogoji za prenehanje služnosti - spremenjene okoliščine - služnost poti - nepotreben dokaz z izvedencem
Pravna teorija kot tipičen primer spremenjenih okoliščin v smislu 22. člena SPZ navaja okoliščino, da gospodujoča nepremičnina ob nastanku stvarne služnosti še ni imela povezave z javnim cestnim omrežjem in jo kasneje pridobi. Navedeno stališče pravne teorije se nanaša na primere, ko je bila javna cesta v bližini gospodujoče nepremičnine zgrajena šele po ustanovitvi stvarne služnosti, ne pa za primere, kot je predmetni, ko je javna cesta že bila zgrajena v času ustanovitve stvarne služnosti in je lastnica gospodujoče nepremičnine dokupila parcele, ki mejijo tako na gospodujoče zemljišče kot na javno cesto. Četudi bi bila javna cesta zgrajena po ustanovitvi stvarne služnosti, to dejstvo samo po sebi ne zadošča za prenehanje služnosti, kajti pravno odločilna ni le bližina javne poti, temveč je pomembna tudi presoja, kakšne negativne posledice bi doletele lastnika gospodujočega zemljišča z vzpostavitvijo priključka na javno pot.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 14a, 14a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks - sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - presoja po uradni dolžnosti - kriterij obrazloženosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - nezmožnost preizkusa odločbe
Šele ugotovitev glede tega, ali bi (takojšnje) plačilo sodne takse (v celotnem znesku) povzročilo občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se pritožnik in njegova družina preživljajo, je lahko podlaga za odločitev o tem, ali zavezanec za plačilo sodne takse izpolnjuje pogoje za njeno oprostitev oz. obročno plačilo. Brez ocene morebitnega občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, je odločitev o (ne)izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oz. njeno obročno plačilo, preuranjena. Brez navedbe razlogov glede tega, pa sklepa, ki vsebuje odločitev o oprostitvi plačila sodne takse oz. njenem obročnem plačilu, ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 108, 242, 242/2, 242/3, 245, 245/3, 249, 359, 366. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1, 49, 49/2, 49/3. OZ člen 642, 642/2.
nagrada in stroški za izvedensko delo - strokovna institucija kot izvedenec - izguba pravice do povračila - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - splošna načela - podjemna pogodba
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na dikcijo drugega odstavka 242. člena v zvezi z 249. členom ZPP sankcija izgube pravice do nagrade pride v poštev zgolj, če je bila strokovna institucija na to posebej opozorjena.
Kajti določbe Pravilnika veljajo le za v Sloveniji imenovane sodne izvedence (1. člen Pravilnika), ne pa za strokovne institucije, ki jim je zaupana izdelava izvedenskega mnenja. Pravica strokovne institucije do plačila za opravljeno delo in povrnitev stroškov se presoja po splošnih načelih obligacijskega prava in se nagrada odmeri v višini, dogovorjeni med sodiščem (kot naročnikom) in strokovno institucijo ali se določi po vnaprej znanem ceniku ali v višini, ki se običajno plačuje za tako delo, pri čemer se glede plačila uporabijo določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o podjemni pogodbi.
OZ člen 299, 199/1, 378, 378/1, 435, 496, 921, 936. ZPP člen 442, 458, 458/1, 353.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - zavarovalna pogodba - neplačilo kupnine
Ker je torej po ugotovitvah sodišča prve stopnje toženka s tožnico sklenila prodajno pogodbo, s katero je kupila in prevzela telefon, ga kasko zavarovala in uporabljala več mesecev, tožniku kot prodajalcu pa ni plačala ničesar niti ni sklenila kreditne pogodbe, na podlagi katere bi tožnica prejela plačilo telefona in zavarovanja, je sodišče prve stopnje ob materialnopravno pravilni uporabi določb 435., 496. , 921. in 936. člena OZ ter določb sklenjene prodajne pogodbe z dne 17. 11. 2022 pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo zneska 1.528,98 EUR po računu z dne 17. 11. 2022 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2022 dalje.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - razdelitev solastnih nepremičnin - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo - stranka, katere pravica je manj verjetna - spor o predmetu delitve
Med udeležencema je sporno, kaj je predmet delitve (celotna nepremičnina ali zgolj njen del), kakor tudi višina deležev na nepremičnini, ki je zemljiškoknjižno v solastnini. Gre torej za primer, ko nepravdno sodišče spornih dejanskih vprašanj ne more presojati samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00084959
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24. DZ člen 4, 4a, 10, 67, 223. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/1, 1/2, 4. Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 4, 6. ZMZPP člen 48.
obstoj zunajzakonske skupnosti - spor o obstoju - spor o obsegu skupnega premoženja - nepremičnina v tujini - predhodno vprašanje - obstoj dedne pravice - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - uredba - pravilna uporaba materialnega prava - dediščinska tožba - tožbeni zahtevek dednopravne narave - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Med pravdnima strankama je spor o obstoju zunajzakonske skupnosti med tožnico in toženkinim pokojnim očetom ter posledično spor o obstoju/obsegu skupnega premoženja (in deležev na njem) in spor o obstoju tožničine dedne pravice. Del dajatvenega zahtevka na izročitev počitniške hišice in izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vknjižbe solastninske pravice z deležem do 50/100, temelji na premoženjskopravni ureditvi med partnerjema v zunajzakonski skupnosti (67. člen v zvezi s 4. členom DZ), in predstavlja skupaj z ugotovitvenim in oblikovalnim delom zahtevka vsebinsko celoto. Del dajatvenega zahtevka na izročitev počitniške hišice in izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vknjižbe solastninske pravice z deležem do 25/100, pa temelji na dednopravni ureditvi (10. člen v zvezi s 4.a členom ZD in 223. člen ZD). Dopustna je ločenost pravd, če je posamezne zahtevke mogoče samostojno obravnavati po materialnem pravu. Ugotovitveni del zahtevka po dediščinski tožbi je šteti za vmesni ugotovitveni zahtevek, o katerem je mogoče odločati le v isti pravdi kot o dajatvenem zahtevku. Izkazana je tudi vsebinska povezanost zahtevkov: od vprašanja, ali počitniška hiška sodi v skupno premoženje, je odvisen predmet dedovanja - če ni skupno premoženje, bo predmet dedovanja celotna hiška, sicer le polovica.
Četudi je posredno namenjena varstvu lastninske pravice, dediščinska tožba ni stvarnopravna tožba. Ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, kar izključuje uporabo 24. člena Uredbe 1215/2012. Pa tudi uporabo same Uredbe 1215/2012, ker se le-ta ne uporablja za dedovanje (točka (f) drugega odstavka 1. člena). Uredba 650/2012 se uporablja „v zadevah dedovanja“ (prvi odstavek 1. člena), kar ne pomeni, da se uporablja le za zapuščinski postopek, oziroma da daje odgovor zgolj na vprašanje, katero sodišče je mednarodno pristojno za vodenje zapuščinskega postopka. V primeru takšnega (ozkega) tolmačenja v uredbeni okvir brez utemeljenega razloga ne bi bile zajete situacije, ko je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan, ali ko gre za uveljavljanje kakšne pravice do zapuščine, o kateri zapuščinskega postopka sploh ni bilo. Uredba 650/2012 se torej uporablja tudi za spore iz dednopravnih razmerij. Na podlagi njenega 4. člena, ki določa pristojnost po zapustnikovem običajnem prebivališču ob smrti, je (tudi) za dajatveni zahtevek po dediščinski tožbi podana pristojnost slovenskega sodišča.
Tudi po (družinski in dedni) zakonodaji Republike Hrvaške, ki je enako kot Republika Slovenija vključena v okrepljeno sodelovanje med državami članicam EU v zadevah premoženjskopravnega razmerja med zakoncema (tudi zanjo je Uredba 2016/1103 zavezujoča in neposredno uporabljiva), ima zunajzakonska skupnost (kot skupnost partnerjev različnega spola) učinke kot zakonska zveza. Opredelitev zakonske zveze oziroma njeno enačenje z zunajzakonsko skupnostjo, kot to omogoča nacionalno materialno pravo, tudi zato ne more biti v nasprotju s splošnim uredbenim ciljem o predvidljivosti pravil o pristojnosti (in s predvidljivostjo povezano pravno varnostjo). Pristojnost slovenskega sodišča ima glede dajatvenega zahtevka iz naslova skupnega premoženja podlago tako v posebnem pravilu iz 4. člena Uredbe 2016/1103, ki določa pristojnost v primeru smrti enega od zakoncev (atrakcija pristojnosti), kot tudi njenem 6. členu, po katerem je navezna okoliščina za pristojnost običajno prebivališče (oziroma državljanstvo zakonca), pri čemer lega premoženja ni pomembna.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe, konkretno pri napolnitvi vsebine pravnega standarda težko nadomestljive škode in pri tehtanju položajev pravdnih strank, pravilno sklicevalo na pomen restriktivnega pristopa.