zavrženje pritožbe - oseba, ki ni legitimirana za vložitev pritožbe
Če vloži pritožbo bivša direktorica tožene stranke, kateri je pooblastilo zaradi razrešitve že pred tem prenehalo, se šteje, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela za to pravice oz. ki ni bila legitimirana za vložitev pritožbe in se v skladu s 367. členom ZPP pritožba zavrže.
izdaja začasne odredbe - parlamentarna komisija državnega zbora - nepristojnost sodišča
Delovno in socialno sodišče nima pristojnosti odločati o prepovedi iznašanja in javnega objavljanja podatkov parlamentarni komisiji državnega zbora oz. njenim poimenskim članom.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 373, 373-4, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 68, 68. ZZT člen 25, 25. ZTPDR člen 49, 50, 49, 50.
delovno razmerje - pravica do nadomestila plače
Tudi če sodišče prizna delavcu delovno razmerje, tožnik - delavec ni upravičen do nadomestila plače za čas, ko je bil neopravičeno odsoten z dela, zaradi razlogov na njegovi strani (mobilizacija v vojaške enote tuje države).
Delodajalec je dolžan povrniti delavcu nastale stroške, ker je bil zaradi ravnanja delodajalca prisiljen vložiti predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je delavec zahteval zadržanje izvršitve nedokončne ustno posredovane odločbe delodajalca o tem, da se prepove nadaljnJe delo na delovnem mestu monter. Čeprav je delodajalec izdal sklep o ugovoru še pred narokom za izdajo začasne odredbe, tožnik pa je predlog takoj za tem umaknil, so bili stroški potrebni.
Za upoštevanje devizne klavzule za terjatve iz naslova plač oz. osebnih dohodkov iz leta 1985 ne glede na potek časa in trajanje sodnega spora ni nikakršne pravne podlage, saj je bil delavec v letu 1985, kot tudi danes, upravičen do plače v domači valuti. V skladu z določbo 394. člena ZOR mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, razen če zakon določa kaj drugega, zato je delavec upravičen le do poračuna plač v valuti, v kateri je v letu 1985 prejemal plačo, tj. v jug. dinarjih oz. do ustrezne tolarske protivrednosti dinarskih zneskov, z zamudnimi obrestmi od dneva zamude, ne pa do tolarske protivrednosti dolgovanega zneska, preračunanega v DEM (na dan zapadlosti).
Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka po 3. odst. 67. člena ZTPDR začne teči, ko je za kršitev delovne obveznosti zvedel prvi od tistih, ki so pristojni za vložitev zahtevka za začetek disciplinskega postopka (1. odst. 61. člena ZTPDR). Sorodstveno razmerje med osebo, ki je pristojna vložiti zahtevo za začetek disciplinskega postopka in delavcem, ki naj bi storil kršitev delovne obveznosti, ne vpliva na drugačen začetek štetja roka za zastaranje vodenja disciplinskega postopka.
Prvi dan subjektivnega zastaralnega roka je dan, ko se je zvedelo za kršitev in storilca, rok 6 mesecev pa se izteče tistega dne, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, ne glede na to, če je ta dan sobota ali nedelja, ko se pri toženi stranki (delodajalcu) ne dela.
goljufija - škoda - zakonski znak kaznivega dejanja
Pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Za njegov obstoj zadošča že storilčev namen, da si pridobi takšno korist. Pač pa mora zaradi njegovega goljufivega ravnanja tudi osebi nastati škoda. S tem je kaznivo dejanje goljufije tudi dokončano.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik svojih ugovornih navedb glede upnikovega dolga do "sestrske firme" sploh ne obrazloži glede tega, kako naj bi zatrjevani upnikov dolg do tretje osebe vplival na pravno razmerje med strankama tega postopka. Tudi ostalih ugovornih navedb dolžnik ne obrazloži, niti ne predlaga nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Notranje razmerje med organizatorji prireditve nima vpliva na pogodbeno razmerje, ki ga je vzpostavil eden izmed prirediteljev s tretjo osebo s svojo naročilnico. V pogodbenem razmerju s tretjim je bil le tisti od soorganizatorjev, ki je sklenil (z naročilnico) pogodbo s tretjim. Zato mora ta plačati naročena dela.
nesporna dejstva - izdaja sodbe brez razpisa naroka
Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložen ugovor
V teku izvršilnega postopka lahko upnik v celoti ali delno umakne izvršilni predlog. V kolikor je bil umik izvršilnega predloga vložen pred dolžnikovim ugovorom, izvršilno sodišče na podlagi 1. odst. 43. člena ZIZ ustavi izvršbo v obsegu upnikovega umika, utemeljenost dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ pa nato presoja le v delu, v katerem izvršilni predlog ni bil umaknjen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so zato točne upnikove pritožbene navedbe o napačni presoji dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena v zvezi z upnikovo terjatvijo, za katero izvršilni postopek ni bil ustavljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti namreč v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen. V njem mora dolžnik navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Predlog upnika za izdajo začasne odredbe z izročitvijo sporne stvari v hrambo in tožbeni zahtevek na izročitev te stvari upniku nista identična, in je zato možno izdati začasno odredbo z izročitvijo sporne stvari v hrambo.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - omogočanje uživanja mamil - nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon v obdolženčevo škodo, ko je nekritično sledilo obtožbi in dejanji obdolženca pod točki 2 a in 2 b pravno opredelilo kot dve samostojni kaznivi dejanji, čeprav imata vse potrebne elemente za pravno opredelitev kot nadaljevano kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ. Kaznivi dejanji sta istovrstni, saj je obdolženec pod točko 2 a izreka omogočal uživanje mamil polnoletni pot točko 2 b pa mladoletni osebi, prav tako pa je podan enotni psihični odnos obdolženca pri omogočanju uživanja mamil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve, ko navaja, da "iz vsebinskega vidika ne osporava" svojega dolga.
Zatrjevano težko finančno stanje in nezmožnost sprotnega poravnavanja obveznosti ni ugovorni razlog. Predlagana konverzija terjatev je stvar dogovora med strankama, ki ga dolžnik ne more izsiliti sodnim potem.
Sodišče prve stopnje je pravilo ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno ocenilo izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke kot strokovno neoporečno.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot neutemeljeno.
Naročnik del z ugovorom o pretiranosti cene izvedenih del ni uspel, ker je bilo ugotovljeno, da so bila dela zaračunana skladno s predračunom, ki je bil naročniku poslan pred izdajo njegove naročilnice za izvedbo del.
ZOR člen 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1, 18, 18/2, 171, 171/1, 172, 172/1. ZZVZZ člen 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2, 74, 74/2, 81, 81/1, 94, 94/2.
odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - ZZZS
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo utrpi zavarovanec, če se ugotovi, da zdravniški komisiji I. in II. stopnje nista ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Zdravniški komisiji sta organa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu s 1. odst. 172. in 1. odst. 171. člena ZOR, v zvezi z določbo 70. člena, pa pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Če bi bil dolg kot predmet pogodbe o prevzemu dolga nedoločljiv, bi bila taka pogodba nična. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predmet pogodbe v tem primeru dovolj jasno določen.