ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse iz stečajne mase - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Po prvem odstavku 3. člena ZST-1 mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
Obvezna obramba mladoletnika je po drugem odstavku 454. člena ZKP namreč določena le tedaj, če proti njemu teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana milejša kazen pa le, če sodnik za mladoletnike spozna, da mu je zagovornik potreben. V obravnavanem postopku pa se je mladoletniku očitalo kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta in kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, za katero je predpisana zaporna kazen do dveh let. Ob neizpolnjevanju zakonskih pogojev za postavitev zagovornika, glede na predpisano kazen za mladoletniku očitana kazniva dejanja, pa je sodnica za mladoletnike očitno ocenilo, da se je mladoletnik, glede na svojo starost, osebne lastnosti, stopnjo duševne razvitosti ter naravo očitanih mu kaznivih dejanj, sposoben sam uspešno braniti.
SPZ člen 69, 70, 70/3. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
sečnja - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - začasna odredba - redno upravljanje solastne stvari - odlog delitve solastne stvari - obstoj škode - izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika - regulacijska začasna odredba
Škoda za lastnika, ki s sečnjo ne soglaša, je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 24. 6. 2020). Pri tem pa je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ni mogoče prepovedati kakršnegakoli posega in sečnje, ampak le tisto, ki je dovoljeno zaradi bolezni, gliv, vetra in insektov.
Neuspešen je tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Ni pa neuspešen rubež, ki ga izvršitelj ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti ali ker stvari ni na naslovu, ki ga je navedel upnik - v tem primeru gre za neizveden rubež.
OZ člen 300, 300/1, 301, 301/2. ZPP člen 311, 311/1. Pravilnik o načinu izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (2017) člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/2, 10/2-2.
elektronski račun (e-račun) - obvezne sestavine računa - zamuda upnika - zapadlost terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - zmotna uporaba materialnega prava
Navedba pravne podlage (ki jo Pravilnik o načinu izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila zgolj drugače poimenuje – s terminom referenčni dokument) in njena številka (oziroma t. i. številka referenčnega dokumenta) sta obvezni sestavini e-računa.
S tem, ko je tožeča stranka nepravilno oziroma pomanjkljivo izpolnila e-račun, je sama preprečila, da bi sprejela izpolnitev. Tožena stranka (občina) ni mogla odrediti plačila, dokler e-račun ni bil izdan skladno s Pravilnikom. Gre za t. i. upniško zamudo, katere posledica je, da zakonske zamudne obresti v konkretnem primeru sploh še niso začele teči.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1.
sodna taksa - zavezanec za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če zakon ne določa drugače. Ker ZST-1 za pravdni postopek, ki se je začel s tožbo, ki jo je v konkretnem primeru vložila tožnica, nima drugačne določbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga, naj se taksa plača iz stečajne mase oziroma iz proračuna, pravilna.
Zgolj zaradi parcelacije, za katero sta se stranki celo dogovorili v izvršilnem naslovu, izvršilni naslov še ni postal neizvršljiv. Obveznost iz izvršilnega naslova zaradi parcelacije namreč nikakor ni postala nedoločljiva, saj je še vedno mogoče ugotoviti, na kateri lokaciji mora dolžnik opraviti dela iz sodne poravnave.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - tožba na odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno razmerje - neplačevanje najemnine in stroškov - nepoznavanje prava - pravno relevantna dejstva - utemeljene okoliščine
Za odločitev v tej pravdni zadevi ni pomembno, da je toženec prejemnik socialne pomoči, pomembna bi bila le pravočasna sprožitev postopka za subvencionirano najemnino in pravočasno obvestilo najemodajalcu, da je tak postopek sprožil.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 488, 488/1.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporna dejstva - priznana dejstva - prerekanje dejstev - ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi prerekala dospelost računov, z navedbo konkretnih datumov in v dokaz predlagala zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank. Zgolj to, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke (dopolnitev tožbe), še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov oz. podaljšanje roka plačila, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat zanikati istih navedb, če je to predhodno že storila. Ker je sodišče izdalo sodbo brez opravljenega naroka za glavno obravnavo in posledično ni izvedlo predlaganih dokazov tožene stranke, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037954
ZPP člen 337, 337/1, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - nedopustne pritožbene novote - zavarovalno razmerje - zavarovalna premija - plačilo nadomestila - popravilo avtomobila - motorno vozilo - premoženjska škoda
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do spoštovanja doma - izselitev iz nepremičnine - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete
Iz Odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-171/16 ne izhaja, da bi bil vsakdo že zato, ker gre za stresni dogodek, upravičen do odloga izvršbe na njegov dom, ampak sodišče mora odločiti o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom tako, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseže pravično ravnotežje med interesi upnika in dolžnika.
Sodišče druge stopnje ne zanemarja občutljivosti zadeve in razume, da je prisilna izselitev iz doma stresen dogodek, vendar je vsakdo, ki mu je s pravnomočno odločbo naložena izselitev in izpraznitev doma, dolžan z ustrezno mero skrbnosti aktivno poiskati drugo prebivališče. Če sam tega ne zmore zaradi socialne stiske, je dolžan to storiti ob pomoči centra za socialno delo ali sorodne socialne institucije. Navedene aktivnosti dolžnik ni zatrjeval, niti morebitne neuspešnosti iskanja novega doma in razlogov zanjo. Dolžnik ni navedel, da je v brezizhodni stiski in nima kam kljub svojemu ustreznemu prizadevanju. Niti ni navedel morebitnega slabega zdravstvenega stanja, zaradi česar bi invazivnost prisilne izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je dom, lahko takšno slabo zdravstveno stanje še dodatno bistveno poslabšala, kar je ustavno sodišče opredelilo kot pomemben vidik presoje. Glede na pojasnjeno obstoječe procesno gradivo sodišče prve stopnje pravilno ni dalo prednosti dolžniku pred upnikovo pravico do izvršbe.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZPSVIKOB člen 25, 45.
prekinitev in nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje
Sodišče lahko svojo odločitev o čakanju na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če (zgolj) situacijo drugače oceni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00036591
OZ člen 69. ZPP člen 212, 214, 214/1, 214/2.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - pasivna stvarna legitimacija - zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje - pooblastilo za sklenitev pogodbe - priznana dejstva - trditveno in dokazno breme
Na toženi stranki je trditveno (in dokazno) breme, da je bil zakoniti zastopnik edini upravičen za sklepanje zavarovalnih pogodb pri toženi stranki, oziroma da oseba, ki je pri toženi stranki vodila vozni park, za podpis pogodb ni imela pooblastila, oziroma da ta oseba pogodb ni podpisala.
izvršba na podlagi verodostojne listine - kriterij obrazloženosti - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je poenostavljen avtomatiziran postopek, v katerem so zahteve glede obrazloženosti omiljene. Tako mora biti sklep o izvršbi obrazložen le, če sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne. Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine le še navede, da je bil sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče ni preverilo resničnosti njihove vsebine. Omiljena zakonska zahteva po obrazloženosti in poenostavitev postopka pa se odražata tudi pri presoji zahteve po opredelitvi stroškov v predlogu za izvršbo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 235, 239. ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 142/3.
začetek stečajnega postopka - vročanje v stečajnem postopku - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je po svojih značilnostih podoben tožbi, zato se ga mora vročiti osebno stranki.
Glede na zakonska določila ni pomembno, ali je dolžnik sam podpisal vročilnico ali ne. Če pisanja, ki je bilo pravilno vročeno, ni prebral, pa to na njegov položaj ne vpliva. Pomembno je, da se ima stranka postopka možnost seznaniti s sodnim pisanjem in te možnosti, ki jo je imel, dolžnik pač ni izkoristil.
Upniku, ki ima svojo terjatev zavarovano, zakon ne preprečuje, da bi do poplačila prišel v postopku osebnega stečaja. Zakon mu daje na razpolago poplačilo tako v izvršbi kot tudi v stečajnem postopku. Ob tem je upnik z izvršbo že poskusil in z njo prišel le do delnega poplačila, čeprav izvršilni postopek teče že od leta 2013. Ker njegova terjatev še ni bila v celoti plačana, mu dolžnik nepravilno očita, da nima podanega niti ekonomskega interesa v tem postopku.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - začasni zastopnik - legitimacija za vložitev pritožbe - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti
Ali je listina, ki je podlaga za izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, verodostojna, je lahko sporno, če dolžnik temu nasprotuje z ugovorom. Toženec je to storil, zato sama listina ni več relevantna, saj se je v pravdnem postopku, ki je zaradi ugovora sledil tej začetni fazi izvršilnega postopka, ugotavljalo obstoj sporne terjatve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikova terjatev temelji na pogodbi, po kateri toženec ni plačal tožnikovih storitev inštrukcij, kot se je zavezal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je toženec terjatev zavezal plačati 21. 11. 2016, zato je bil z naslednjim dnem v zamudi.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija upnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pritožba zoper sklep procesnega vodstva
Domneva iz 2. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP se nanaša le na javna sredstva, torej mora biti posojilo dano iz javnih sredstev.
Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, tudi v primeru, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. V takem primeru se torej domneva, da iz ravnanja stečajnega dolžnika izhaja, da odpust obveznosti ne bi bil dovoljen. Pri odločanju o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti gre za ugotavljanje dejstev, ki so tudi časovno povezana s pridobitvijo posojila in ne s kasnejšim (delnim) vračilom posojila. Pravno relevanten je premoženjski položaj dolžnice v trenutku prejema posojila.