odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - zaposlovanje na črno - kršitev temeljnih pravic delavcev
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da opisani kaznivi dejanji predstavljata tudi kaznivi dejanji proti premoženju, čeprav predvsem varujeta položaj delavca. Namen zaposlovanja na črno je ravno neplačevanje prispevkov, s čimer si podjetnik tudi znižuje stroške in s tem pridobiva protipravno premoženjsko korist.
Višje sodišče pa k razlogom sodišča prve stopnje še dodaja, da imata kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik obsojen, tudi pomembne elemente kaznivih dejanj proti gospodarstvu.
ZFPPIPP člen 108, 108/3, 112, 112/2, 112/2-1, 112/9. URS člen 23.
razrešitev upravitelja - začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka - odločba ministra za pravosodje - protiustavnost
Izpodbijani sklep je oprt na deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP, ne pa na drugi odstavek istega člena, v katerem pritožnik vidi protiustavnost. V devetem odstavku se nahaja le navodilo sodišču, kako ukrepati v odprtem insolvenčnem postopku, kadar minister upravitelju izreče ukrep začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah. Na določilo drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je torej oprta Odločba, ki jo je izdala ministrica, ne pa izpodbijani sklep. Pritožnik je sicer navedel, da je posledično neustavno tudi določilo devetega odstavka 112. člena ZFPPIPP, vendar za tako stališče ni ponudil nobenih razlogov. Protiustavnosti tega določila pa pritožbeno sodišče ne zazna.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 235, 239. ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 142/3.
začetek stečajnega postopka - vročanje v stečajnem postopku - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je po svojih značilnostih podoben tožbi, zato se ga mora vročiti osebno stranki.
Glede na zakonska določila ni pomembno, ali je dolžnik sam podpisal vročilnico ali ne. Če pisanja, ki je bilo pravilno vročeno, ni prebral, pa to na njegov položaj ne vpliva. Pomembno je, da se ima stranka postopka možnost seznaniti s sodnim pisanjem in te možnosti, ki jo je imel, dolžnik pač ni izkoristil.
Upniku, ki ima svojo terjatev zavarovano, zakon ne preprečuje, da bi do poplačila prišel v postopku osebnega stečaja. Zakon mu daje na razpolago poplačilo tako v izvršbi kot tudi v stečajnem postopku. Ob tem je upnik z izvršbo že poskusil in z njo prišel le do delnega poplačila, čeprav izvršilni postopek teče že od leta 2013. Ker njegova terjatev še ni bila v celoti plačana, mu dolžnik nepravilno očita, da nima podanega niti ekonomskega interesa v tem postopku.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - namen postopka stečaja zapuščine - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - aktivna legitimacija - pogoji za začetek postopka - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - položaj dediča - domneva insolventnosti
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, zato imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti temu sklepu tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka.
Če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. A v takem primeru vključuje stečajna masa obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD in denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev. Zato zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča in hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev.
Da bi morali biti v primeru predloga za začetek stečaja le vsi dediči skupaj njegovi predlagatelji, iz zakona ne izhaja. Kaj takega pa ni mogoče zaključiti niti glede na naravo in namen postopka stečaja zapuščine. Položaj predlagateljev stečajnega postopka v tem primeru tudi smiselno ne ustreza položaju enotnih sospornikov, saj bi bila zaradi dediča, ki noče vložiti predloga, drugim dedičem tako odvzeta zakonita pravica do končne ureditve zapustnikovega premoženjskega položaja, kar glede na verjetno izkazanost obstoja dolgov v konkretnem primeru vpliva tudi na premoženjski položaj vsakega posameznega dediča, ki se dedovanju ni odpovedal.
Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, kar zajema tudi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je tako v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - blodnjavost - ogroženost življenja - ogroženost zdravja
Bolezen je pri udeležencu v akutnem zagonu in v celoti obvladuje njegovo ravnanje. Ukinjen je stik z resničnostjo, v posledici česar je hudo motena njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja, saj v tej fazi bolezni, do katere je udeleženec povsem nekritičen, zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali zdravljenje z nadzorovano obravnavo, vezano na sodelovanje udeleženca, ne bi bilo učinkovito.
ugovor zoper sklep o izvršbi - višina terjatve - trditveno breme - prenehanje terjatve
V konkretnem primeru, ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov, upnik pa je že v predlogu za izvršbo višino svoje terjatve natančno, jasno in razčlenjeno pojasnil, nosi dokazno breme glede ugovornih navedb, da je upnik izterjevano terjatev že dobil poplačano, dolžnik. Vsled navedenemu pritožba zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da dolga iz naslova kredita ne more biti, ker so se obroki redno odplačevali preko upravne izplačilne prepovedi, z listinskimi dokazi podprte ugotovitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1. ZDavP-2 člen 126, 145, 146, 146/2.
seznam izvršilnih naslovov - izvršljivost - absolutno zastaranje
Pritožba ne zatrjuje, da predloženi seznam izvršilnih naslovov ne izpolnjuje zahtev povzete zakonske dikcije, prav tako to ne izhaja iz spisovnih podatkov (vpogled v l. št. 5-38 spisa), pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da predloženi seznam izvršilnih naslovov dolžniku ni bil nikoli vročen pa ob dejstvu, da iz določb ZDavP-2 ne izhaja, da bi seznam izvršilnih naslovov moral biti dolžniku vročen, na zaključek o obstoju izvršilnega naslova ne more vplivati. Na tem mestu je pojasniti, da seznam izvršilnih naslovov ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - onemogočena redna raba stvari - nastanek težko nadomestljive škode - uporaba nepremičnine - dostop do objekta
Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbi, da bi trditev, da (sploh) ne more dostopati do svojih nepremičnin, če bi jo verjetno izkazala, zadoščala za izdajo predlagane začasne odredbe. Onemogočen dostop do lastnega doma brez dvoma pomeni nastanek težko nadomestljive škode, to je obstoj pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Vendar glede na obrazloženo pritožba ni izpodbila dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnici kljub zatrjevanemu motilnemu dejanju toženca omogočen dostop do doma celo z vsemi motornimi vozili po parc. št. 198/28.
DZ člen 141, 141/2, 163, 164. ZZZDR člen 106, 106/2.
ureditev stikov otroka s staršem - določitev preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - preživninske zmožnosti staršev - brezposelnost - odločanje v mejah zahtevka - izvajanje stikov - osebni stiki z otrokom - nadzorovani stiki - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - začasna odredba o stikih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem
Brez pomena je okoliščina, da je predlagateljica na centru za socialno delo soglašala, da bi preživnina znašala 150,00 EUR, saj je sodišče bilo dolžno odločiti o višini preživnine v mejah predlagateljičinega zahtevka v višini 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka.
Center za socialno delo je predlagal, da se 5 stikov izvede pod njegovim nadzorom, ker bo treba nasprotnega udeleženca usmerjati in voditi pri ponovni vzpostavitvi ustreznega odnosa z otrokoma. V takšnih okoliščinah bi moralo sodišče najprej odločiti, da se s strani centra za socialno delo predlagani stiki pod nadzorom uredijo z začasno odredbo na podlagi 163. člena DZ.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Upnik svoje zaznave o domnevno spornih materinih ravnanjih gradi predvsem na tem, kar mu je povedal šestletni sin. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje za sklepanje o otrokovi neposredni in akutni ogroženosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije (2009) člen 23, 30. OZ člen 855.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevoz blaga - špedicijska pogodba - obveznosti špediterja - sprememba naslova
Špediter ne odgovarja za nepravilnost ali pomanjkljivost listin, ki jih je sam izpolnil na podlagi netočnih podatkov, ki mu jih je posredoval naročitelj ali oseba, ki jo je ta za to pooblastil.
ZIZ člen 9, 9/3. URS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje prepozne pritožbe
Pritožbeno sodišče ob presoji tretjega odstavka 9. člena ZIZ ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev, saj izpostavljena ureditev na samo vsebino procesne pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da dolžnik ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Ker pa od stranke izvršilnega postopka ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v 8 dnevnem roku, saj je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo hitrosti (prvi odstavek 11. člena ZIZ), tudi takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno, zlasti ob dejstvu, da mora stranka na prekluzivnost pritožbenega roka oziroma na takojšnje zavrženje pritožbe v primeru zamude pritožbenega roka, biti opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (šesti odstavek 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037910
ZPP člen 189, 189/4. ZNP-1 člen 25, 26, 42.
zavrženje predloga - sprememba sodne poravnave - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - litispendenca - učinek litispendence - obstoj pravde - umik predloga - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - nadaljevanje postopka na predlog stranke - predlog za začasno odredbo
V skladu z določbo 25. člena ZNP-1 lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. V postopku, ki se lahko začne po uradni dolžnosti, pa sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi (26. člen ZNP-1).
ZZZDR člen 12, 44, 50, 81, 81/1, 81a, 81a/3, 82a. DZ člen 290, 290/1. ZSVarPre člen 6, 6/2. ZUPJS člen 4, 12, 12/4.
določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - višina preživnine za zakonca - rok za vložitev tožbe - razpad zunajzakonske skupnosti - dokazna ocena - nezaposlenost zakonca - gospodinjska dela - zdravstvene težave - težje zaposljiva oseba - presoja nevzdržnosti zakonske zveze - alkoholizem - zmožnosti preživljalca - denarna socialna pomoč
Preživljanje po drugem zunajzakonskem partnerju izhaja iz medsebojne solidarnosti partnerjev, po svoji naravi je subsidiarno in se zagotavlja le, če je dejansko potrebno. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je v obravnavanem primeru potrebno, pravilno pa je tudi ugotovljen njegov potreben obseg.
Razpada dolgo trajajoče skupnosti (več kot 30 let) ni mogoče vezati na natančno določen datum. Obema zunajzakonskima partnerjema mora biti jasno, da je prišlo do razpada njune skupnosti.
Glede na ugotovljene okoliščine, da je tožnica ves čas zunajzakonske skupnosti gospodinjila in praktično ni bila zaposlena, da je stara 58 let, zgolj z osnovnošolsko izobrazbo, da jo navedeni okoliščini postavljata v kategorijo težje zaposljivih oseb in upoštevajoč njeno zdravstveno stanje, je pravilen zaključek, da tožnica nima realnih možnostih pridobivanja finančnih sredstev z redno zaposlitvijo. Hkrati je pravilno upoštevano, da nekaj finančnih sredstev tožnica vseeno lahko tudi sama zasluži.
ZPP člen 443, 443/1, 451, 452, 452/3, 452/4. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - povrnitev materialne škode - višina škode - restitucija - civilni delikt - odstranitev dreves - lesna masa - trditveno in dokazno breme
Tožnik ni podal trditev o restituciji, temveč o denarni odškodnini za uničeno stvar; zato sodišče prve stopnje stroškov restitucije ne bi smelo prisoditi. Gre za drugo obliko škode, drug način odmene premoženjskega prikrajšanja in ne za vprašanje, ali je tožnik podal zadosti trditev o posameznih postavkah škode. V odškodninskih zahtevkih mora trditvena podlaga tožnika obsegati vse postavke t. i. civilnega delikta (nedopustno škodno dejstvo, škoda, vzročna zveza in protipravnost), pri čemer je tožnik kot škodo, katere povračilo zahteva, zatrjeval izgubo lesne mase polomljenih dreves.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - odstranitev premičnih stvari - motenje posesti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da predlagatelja nista izkazala z verjetnostjo potrebnega pogoja, to je nastanka težko nadomestljive škode.
Pravno odločilna pa je ugotovitev, da sta tožnika sama zatrjevala, da imata po nepremičnini parc. št. 198/30 do svojih nepremičnin omogočen dostop peš, torej je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne držijo njune trditve, da jima je toženec popolnoma preprečil, oziroma jima onemogočil dostop do njunih nepremičnin.
Iz zgoraj navedenih okoliščin jasno izhaja, da se je obdolženec očitno izmikal sojenju v obravnavani zadevi. Nobenega predloga pa ni bilo v smeri, da bi sodišče prve stopnje poseglo po ukrepih za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v postopku (pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi, evropski nalog za prijetje in predajo). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da ni mogoče šteti, da je bil obdolženec nedosegljiv za sojenje. Zato v obravnavani zadevi do zadržanja zastaranja ni prišlo.