dedovanje zaščitene kmetije - določitev dediča zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža - izjemne okoliščine - nujni delež v naravi
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ocenilo, da obstajajo izjemne okoliščine, ki dopuščajo poplačilo nujnega dednega deleža z izročitvijo posameznih nepremičnin. Gre namreč za izjemno visoko vrednost nujnega deleža, za katero dedič ni realno izkazal, kako in kdaj bi jo sploh lahko izplačal v denarju.
preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom, saj je ta postal pravnomočen.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 31, 31/2, 32, 32/2, 34a, 34a/1.
sodna določitev vrednosti predmeta postopka - sodna taksa za umik tožbe - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - pravnomočnost plačilnega naloga
Tožeča stranka sodne takse v navedeni višini ni plačala, zato je sodišče odločilo, da se tožba v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek šteje za umaknjeno. Ta sklep je po svoji pravni naravi končna odločba.
V postopku o glavni stvari je že izdana odločba o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, tožba za primarni zahtevek se je štela pravnomočno za umaknjeno. Zato sodišče prve stopnje ni moglo več ponovno v ugovornem postopku zoper sklep o plačilnem nalogu ugotavljati vrednosti spornega predmeta. Vrednost spornega predmeta bi lahko bila preizkušana le še v pritožbenem postopku zoper domnevo umika tožbe.
Tožeča stranka ni ugovarjala, da je sodišče takso napačno odmerilo v plačilnem nalogu, s katerim je bila odmerjena sodna taksa le za primarni zahtevek in je ta plačilni nalog postal pravnomočen. Ker je prišlo do domneve umika tožbe v delu, ki se nanaša na primarni zahtevek, je sedaj predmet spora le nekdanji podrejeni zahtevek, ki pa je sedaj edini zahtevek s sodno določeno pravnomočno vrednostjo spornega predmeta.
URS člen 23. ZArbit člen 10, 10/2. ZPP-UPB3 člen 17, 18. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 5, 5/1(b).
arbitražni sporazum - distribucijska pogodba - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - ugovor o nepristojnosti - uporaba prava
Obstoj arbitražnega sporazuma strank mora biti jasen in nedvoumen. Za dosego tega namena mora biti ta sporazum med strankami sklenjen pisno in za njegovo sklenitev ne zadostuje, da listno, ki ga vsebuje, podpiše samo ena izmed strank, oziroma da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi ravnanji.
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu za prekršek storjen v času preizkusne dobe, vendar je odločilna okoliščina za preklic to, da je prekršek storjen v času preizkusne dobe.
Če se oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, ne najde v stanovanju, se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je odredilo vročitev, v predalčniku ali na vratih stanovanja pa se pusti obvestilo, v katerem se navede, kje je pisanje, rok za dvig pisanja, vzrok za tako ravnanje, dan, ko je bilo puščeno obvestilo, in podpis vročevalca (tretji odstavek 142. člena ZPP). Iz poročila vročevalca o vročitvi izhaja, da je bila vročitev opravljena na predpisan način.
Čeprav ni izkazano, da bi bil storilec seznanjen z vsebino dopisa oziroma obvestila o izvršitve sankcije po 124. členu ZIKS-1, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec ni vedel za datum, ko mu je prenehalo veljati vozniško dovoljenje oziroma da v času vožnje motornega vozila ni vedel, da je njegovo vozniško dovoljenje neveljavno in da se z njim ne sme izkazovati policistom. V predmetni zadevi pouk v sklepu EPVD 15/2016 z dne 15. 3. 2018 bil jasnejši in je bilo izrecno zapisano, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, s katerim je pritožba zavrnjena, storilcu pa je bilo dobro znano, da mu je bil ta sklep vročen 4. 12. 2018, kar pa je v tej zadevi tudi ključno.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - stroški postopka - odvetniški stroški
Temeljno načelo glede povrnitve stroškov v postopku o prekršku, da naj stroške postopka krije tisti, ki mu je izrečena sankcija za storjeni prekršek, proračun pa je mogoče obremeniti s stroški postopka le v primeru, če je bil postopek o prekršku ustavljen (in torej ni bila izrečena sankcija za prekršek).
Ker predstavlja izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj dodatno posledico oziroma sankcijo, ki se jo izreče po pravnomočnosti izreka stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec (praviloma) ne more biti upravičen do povračila stroškov zastopanja po zagovorniku.
V posledici ugoditve predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bila vložena pritožba, ki bi ji bilo ugodeno in bi bil postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ustavljen.
Ker pa je vprašanje povračila stroškov v celoti urejeno v določbah 143. do 149. člena ZP-1, v postopkih o prekrških ni mogoče smiselno uporabljati niti določb ZUP niti določb ZKP.
Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-3, 2-5, 2-8, 2-11, 2-15, 5, 5/1,. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Postojna (2013) člen 2, 2-5, 17, 17-11.
oskrba s pitno vodo - plačnik storitve - gospodarska javna služba - prenos lastništva objekta
To pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je odtlej (po prejemu pisne informacije o spremembi lastništva in ob pogoju poravnave vseh dotlej zapadlih obveznosti) nov lastnik uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo in kot tak v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo storitev iz tega naslova. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dotedanji lastnik v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo iz naslova oskrbe s pitno vodo vse dotlej, dokler novi lastnik ne privoli (v obliki sporazuma med dotedanjim lastnikom in novim lastnikom ali s pisno enostransko izjavo), da bo v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo iz naslova oskrbe s pitno vodo.
Sodišče prve stopnje je pravilno in zakonito izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj je toženec na naroku 26. 2. 2020 brezpogojno izjavil, da je zahtevek tožeče stranke v še spornem delu - za 62.400,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2020, torej po delnem umiku tožbe, utemeljen in da bo ta znesek plačal. Da naj bi bilo to v naglici in zato pod prisilo in zvijačo, pritožnik z ničemer ne podkrepi, zato takega pavšalnega očitka ni mogoče upoštevati in nanj tudi ne bolj konkretno odgovoriti.
SZ-1 člen 103, 106, 106/1, 106/2. ZOR člen 73. OZ člen 58.
najemno razmerje - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov - izpraznitev stanovanja - primerno stanovanje - nadomestno stanovanje - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - izvedba dokaza z izvedencem
Tožeča stranka namreč toženi stranki do sedaj ni ponudila primernega nadomestnega stanovanja. Dokler tako ne bo ravnala, toženci niso dolžni izprazniti nobenega od spornih stanovanj.
ZP-1 člen 66, 66/3. ZG člen 77c, 77c/1, 77c/1 - 3.
dejansko stanje prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija - skladišče - prevoz lesa - vodenje poslovnih knjig in evidenc
S pritožbenimi navedbami, da izjavi zaslišanega storilca, da lesa po dobavnicah, ki sta navedeni v odločbi o prekršku, sploh ni v skladišču, ampak ga je direktno peljal naprej, nikakor ni verjeti, da predložena dokumentacija dokazuje ravno nasprotno ter nadaljnje podrobno analiziranje posameznih dokumentov (dobavnice 6/18, povratnice št. 015218, dobavnice 25/18 in popratnice št. 015214) predstavlja podajanje lastne dokazne ocene ter uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ sodišču očita, da je pri odločanju upoštevalo dokaze, ki jih zaradi prekluzije ne bi smelo upoštevati.
Drži, da je odgovorna oseba pravne osebe ob zaslišanju na sodišču 12. 11. 2019 v spis vložila „popratnico za oblo drvo“ z dne 18. 1. 2018, mednarodni tovorni list CMR in popratnico za drugo dobavnico z dne 19. 3. 2018, vendar pa s predložitvijo takih dokumentov ni bila prekludirana, saj gre za dokumente, s katerimi je prekrškovni organ razpolagal že ob inšpekcijskem pregledu in izdaji odločbe o prekršku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00037440
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. OZ-UPB1 člen 215, 223. PZ-UPB2 člen 507, 516, 518. ZPP-UPB3 člen 163, 163/7.
nakladnica - prevozna pogodba - dogovor o pristojnosti sodišča - ladijski prevoz blaga - poseben sklep o stroških - pristojnost slovenskega sodišča
V obravnavni zadevi je tožena stranka (ladjar) na podlagi prevozne pogodbe, sklenjene s pošiljateljem blaga, opravila prevoz blaga, v zvezi s katerim je izdala nakladnico, ki vsebuje klavzulo o pristojnosti sodišča v Franciji za odločanje o vseh sporih, ki izvirajo iz te prevozne pogodbe. Razmerje med pravdnima strankama pa ni osnovno razmerje iz prevozne pogodbe, sklenjene med pošiljateljem in prevoznikom, temveč temelji na nakladnici, ki je vrednostni papir. Odločilno za presojo v sporu med pravdnima strankama je torej zgolj vprašanje, ali veljavno sklenjen pisni dogovor o pristojnosti iz nakladnice zavezuje tudi tožečo stranko kot prejemnika blaga in upravičenca iz vrednostnega papirja.
Iz nakladnice, ki je vrednostni papir, izhajajo določene pravice in obveznosti, ki se prenašajo na njenega vsakokratnega zakonitega imetnika. Navedeno izhaja že iz splošnih pravil o vrednostnih papirjih (215. in 223. člen Obligacijskega zakonika - OZ), kot tudi specialnih pravil PZ, ki veljajo za nakladnico v ladijskem prevozu, kot je bil opravljen v konkretnem primeru. PZ v 507. členu tako določa, da pisni pogoji prevozne pogodbe in splošni ladjarjevi pogoji zavezujejo upravičenega imetnika nakladnice, ki ni naročnik, v primeru, če se nakladnica izrecno sklicuje nanje.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - štetje rokov - epidemija - zadržanje teka roka - nastop pravnomočnosti
Roki za procesna dejanja zaradi epidemije koronavirusa so v skladu s šestim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v sodnih in začasnih ukrepih v sodnih in upravnih postopkih (ZZUSUDJZ - Uradni list RS 36/2020) nehali teči z dnem 29. 3. 2020 in ne že s samo razglasitvijo epidemije 12. 3. 2020. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, ker ta odredba velja le za sodne zadeve, o prekršku pa je bilo odločeno v hitrem postopek o prekršku, ki poteka pred prekrškovnim organom in preide v sodno pristojnost šele z odstopom zahteve za sodno varstvo sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00037647
ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185. ZUPJS člen 6, 6-5. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. ZPP člen 1, 458, 458/1. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 16, 16/1, 16/2. OZ člen 427, 432, 434, 434/3. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
Izhodišče odločanja v postopku pred CSD (o zahtevah za oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva) je, da je storitev institucionalnega varstva primarno dolžan plačati upravičenec (uporabnik te storitve). Če ta plačila ne zmore in ima pravico do oprostitve plačila, je razliko med oskrbnino in upravičenčevimi dohodki dolžan plačati zavezanec (če je teh več, so dolžniki vsi). Zavezanci za plačilo so lahko otroci kot preživninski zavezanci, pa tudi tretje osebe, ki jih k plačilu zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
Razlogi o dokazanosti zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška so si nasprotujoči in pomanjkljivi ter posledično nerazumljivi, saj ni jasno, ali je sodišče postopek o prekršku ustavilo, ker ni dokazano, da bi storilec oškodovanca agresivno pozival k pretepu, ali ker ni dokazano, da bi s svojim ravnanjem pri oškodovancu izzval občutke prizadetosti in prestrašenosti, hkrati pa se ni opredelilo do zasledovanja, ki je prav tako zakonski znak storilcu očitanega prekrška in občutkov, ki jih je zasledovanje vzbudilo pri oškodovancu.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na izvedensko mnenje - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje
Kadar stranka poda pripombe, ki ne predstavljajo prerekanja konkretnega postopka ocenjevanja, v smislu opozarjanja na pomote pri izračunu vrednosti oziroma očitne hude strokovne napake v mnenju, mora stranka strokovni izdelek izvedenca prerekati na enaki ravni, kot je izdelano to mnenje, če za to sama nima znanja, pa si lahko priskrbi pomoč strokovnjaka.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij - predčasna prekinitev pogodbe - izplačilo škode - plačilo najemnine
Pravna teorija in sodna praksa med spore iz najemnih in zakupnih razmerij izrecno uvrščata spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. Sicer pa je določbo 3. točke drugega odstavka 30. člena ZPP po stališču pravne teorije in sodne prakse potrebno razlagati tako, da v pristojnost okrajnega sodišča sodi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.