Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
uporabnina solastne stvari - stopnja konflikta - razvezni postopek - izselitev zakonca - nasilje zakonca
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da konflikti med zakoncema v času razveznega postopka, zaradi katerih se zakonec izseli iz solastne nepremičnine, niso sami po sebi zadosten (utemeljen) razlog, zaradi katerega bi bil zakonec, ki se je izselil, kot solastnik upravičen do uporabnine. Izkazane morajo biti posebne okoliščine, zaradi katerih se je solastnik zaradi ravnanja drugega solastnika (ali zaradi nasilja ali drugega nedopustnega ravnanja solastnika, ki ga je mogoče opredeliti ne le kot konflikte med solastnikoma, ampak kot poseg in resno grožnjo v solastnikovo telesno ali duševno intergriteto) izselil in zaradi katerih se ni dolžan vrniti nazaj v nepremičnino. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni uspela izkazati s stopnjo prepričanja.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-2. ZST-1 člen 34a, 34a/7.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - izločitev sodnika - izločitev sodnika na zahtevo stranke - razlogi za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - dvom v nepristranost sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki mu ga v plačilnem nalogu določi sodišče, hkrati pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
Prva toženka pravno relevantnih ugotovitev sodišča prve stopnje o neplačilu zadevne sodne takse ni izpodbijala. Ob takih neizpodbitih ugotovitvah in dejstvu, da predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse prva toženka ni vložila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.
Ker je bilo o tem, da je prva toženka dolžna plačati sodno takso po navedenem nalogu, že pravnomočno odločeno, slednje ne more biti predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038524
ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZNP člen 37.
skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - obseg pripadajočega zemljišča - javne površine - grajeno javno dobro - elaborat - delilni načrt - pretekla raba zemljišča - pridobitev pravice uporabe - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - očitek protispisnosti
Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca ali ponovitev dokazovanja z izvedencem, glede na to, da nasprotna udeleženka z elaboratom X ni vzpostavila dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja.
Za uveljavljanje protispisnosti je treba konkretizirano navesti, iz katerega konkretnega dokumenta je sodišče prve stopnje napačno preneslo podatek, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, čemur pa pritožba brez navedbe konkretne listine, torej zgolj s sklicevanjem na vse listine sodnega spisa, ni zadostila.
ZNP-1 člen 21, 22, 57, 57/1, 58. DZ člen 185, 185/1, 243.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeleženci v postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - predlog za prijavo udeležbe - pravni interes prizadete stranke - zavrnitev predloga - pogodba o dosmrtnem preživljanju - postavitev skrbnika - korist varovanca - primernost skrbnika
Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1; posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1. Formalna udeleženca tega postopka sta predlagatelj (to je lahko ena od oseb oziroma organov iz 57. člena ZNP-1) in oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec). Zakonita udeleženca postopka sta center za socialno delo in začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je postavljen v skladu z DZ. Subjekt postopka v materialnem smislu oziroma materialni udeleženec postopka v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je le oseba, ki se jo postavlja pod skrbništvo. Vsi drugi so v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo lahko le formalni ali zakoniti udeleženci postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038154
OZ člen 247, 619, 625, 625/3, 637, 638, 639, 639/2, 640. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba - predmet pogodbe - končni rezultat - pomanjkljivosti - odgovornost za napake - znižanje plačila - uveljavljanje napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - pojasnilna dolžnost podjemnika - izpolnitev pogodbene obveznosti - neuporabno delo - trditveno in dokazno breme - odstop od pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - procesni pobot - pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - obrazloženost odločbe
Čeprav tožena stranka po eni strani trdi, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbene obveznosti, po drugi strani priznava, da je končno poročilo od tožeče stranke prejela. Njene trditve je zato treba razumeti v smislu 638. člena OZ. Tožena stranka nosi trditveno in dokazno breme ne le o tem, da je imelo opravljeno delo napake, ampak tudi, da so bile te tako hude, da je delo neuporabno.
evropski nalog za izvršbo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - tuja sodna odločba
Upniku se je pripetila očitna pisna napaka pri sestavi predloga za izvršbo in to ne pomeni, da odločba občinskega sodišča ne obstaja, da ta ni bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo s potrdilom istega sodišča in da po tej listini dolžnik ni dolžan upniku plačati izterjevanega zneska.
Pri opredelitvi kriterijev stopnje zmanjšanja delovne zmožnosti gre vedno za oceno (in ne natančen matematični izračun), ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe, ki vedno predstavlja celoto. Podrobnejše razčlenjevanje katera bolezen na kakšen način v kolikšnem odstotku vpliva na invalidnost, ne more prispevati k pravilnejši oceni tožničine preostale delazmožnosti.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - stiki otrok s starši - izvajanje stikov - kvalitetno izvajanje stikov - največja korist otroka - aktivno ravnanje - dolžnosti staršev
Ravnanje v korist otroka vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka. Tako ravnanje mu ne nalaga le, da mora opustiti vplivanje na otroka (zavedno ali nezavedno), ki povzroča njegov odpor do stikov, dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora pri otroku odpraviti morebitni psihični odpor do stikov in vzpostaviti ustrezen pozitivni odnos do stikov. Predvsem pa ne sme med stiki, ki potekajo, posegati v skupni odnos starša, ki stike izvaja in otroka.
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativna dejstva
V ugovornih trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2, 8, 11, 12, 12/1-1, 12/1-2. ZD člen 28, 52, 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1. ZAgrS člen 4, 4/1, 4/1-1, 15, 15/4-1, 16, 16/3-4, 44, 58. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (1994) člen 2, 2/1, 2/1-12.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - članstvo v agrarni skupnosti - dodatni sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - določitev vrednosti daril - premoženjske pravice - vračanje premoženjskih pravic - skupna lastnina - solastnina - določitev deležev na premoženju - domneva enakih deležev
Uveljavljeni individualistični koncept lastnine ne omogoča vrnitve stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom, kakšna je agrarna skupnost, temveč se stvarne pravice vračajo individualno določenim subjektom, konkretno članom agrarne skupnosti kot skupna lastnina. V primeru skupne lastnine pa deleži niso določeni.
Za odločitev o dedovanju pozneje najdenega premoženja ni potreben izračun nujnih deležev in vračun vrednosti daril (glej 28. in 52. člen ZD), zato ocena vrednosti naknadno najdene zapuščine ni eno od pravno odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa (ta vrednost je bila ocenjena le z namenom odmere sodne takse).
KZ člen 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 18, 18/1. ZGD-1 člen 6, 10.
zloraba položaja ali pravic - kreditna pogodba - sklenitev kreditne pogodbe - soglasje k poslom upravljanja - omejitev pristojnosti uprave v zvezi s sklepanjem poslov - naknadna odobritev uprave - prosta presoja dokazov - nadzorstvena dolžnost - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika - uporaba milejšega zakona - prepoved dvojnega sojenja o isti stvari
Soglasje (odobritev) uprave, ki temelji na pomanjkanju informacij in preslepitvi oziroma zamolčanju ključnih dejstev s strani obtoženca o tem, da je posel za oškodovano pravno osebo škodljiv, ni iskreno, zato nima dejanske veljave in ne more ekskulpirati obtoženca, ki je naklepno ravnal protipravno in povsem netransparentno. Četudi bi bilo moč članom uprave očitati premajhno skrbnost in je to lahko podlaga za odškodninsko odgovornost, to ne izključuje obtoženčeve kazenske odgovornosti.
Sklicevanje na predloženi stroškovnik zadošča, če se vloga s stroškovnikom vroči nasprotni stranki. Ker v tem primeru obračun ni bil vročen dolžniku, ni mogel vedeti katere postavke predstavljajo končni znesek.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 126, 126/2. ZPP člen 343, 343/4, 352.
upravitelj - pravica do pritožbe - plačilo stroškov stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica upravitelja do pritožbe - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - nedovoljena pritožba
Odločitev o stroških postopka je sklep izdan v skladu pododdelka 5.9.2. ZFPPIPP, ki določa plačilo stroškov stečajnega postopka. Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o stroških postopka. To pa, glede na drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP, pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
ZPP člen 137, 394, 394-10, 396, 396/3. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 65.
nepravdni postopek - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - objektivni rok za obnovo postopka - pravnomočnost odločbe - izdaja odločbe pritožbenega sodišča - vročitev odločbe o pritožbi - odprava odločbe - prepozen predlog - rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe
Ali začne 5-letni objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka teči s trenutkom izdaje odločbe višjega sodišča ali s trenutkom vročitve odločbe stranki, v konkretnem primeru ni odločilno, ker je predlog v vsakem primeru vložen prepozno.
ZZVZZ člen 44b.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135, 135b, 228b.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - uvrstitev na čakalni seznam
V zadevi je sporno, ali ima tožnik pravico do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini po določbi 44.b člena ZZVZZ zaradi predolgih čakalnih dob v Republiki Sloveniji.
Odločilno je že dejstvo, da tožniku ob vpisu v čakalni seznam ni bil določen datum zdravljenja. Iz 44.b člena ZZVZZ povsem jasno izhaja, da mora biti zavarovancu pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba. Enako je določeno tudi v 135. in 228.b členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tudi iz Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, ki je veljal v spornem obdobju izhaja, da če odgovorna oseba ob uvrščanju pacienta v čakalni seznam ugotovi, da čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri njem presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pacientu predlaga izvedbo zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu z dopustno čakalno dobo.
ZŠtip-1 člen 2, 87, 87/1, 92, 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - pravna praznina - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Šele po noveliranem 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1B, ki se je začel uporabljati za šolsko leto 2018/2019, štipendist ni dolžan vrniti štipendij, izplačanih za ponavljanje letnika iz upravičenih razlogov iz 1. odstavka 87. člena ne glede, ali je letnik uspešno zaključil ali ne. V 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 je šlo za pravno praznino, kot je pritožbeno sodišče že ugotavljalo v istovrstni zadevi, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo tudi analogijo legis in argument a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna10. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Upoštevalo je, da je že v splošni določbi v 3. členu ZŠtip-1 višja sila definirana kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. Službena odsotnost mentorja v času pred iztekom študijskega razmerja ob pravočasno oddani magistrski nalogi za zagovor zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki je štipendist ne more odvrniti.
ZLPP člen 3, 4, 4/1. ZZLPPO člen 6, 6/1. OZ člen 190, 190/1. ZMZPP člen 18, 18/1. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (1993) člen 14.
lastninsko preoblikovanje podjetij - otvoritvena bilanca - vrednotenje postavk v računovodskih izkazih - skrito premoženje - nepremičnina v tujini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - neupravičena obogatitev
V primeru, ko je bila vrednost družbenega kapitala ugotovljena na podlagi cenitve podjetij po pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti podjetij, so Agenciji prezentirano premoženje predstavljala sredstva, ki so bila upoštevana v tej cenitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036935
OZ člen 41, 41/1, 86. ZPP člen 80.
dedni dogovor - razveljavitev dednega dogovora - sposobnost razsojanja - pogodbena stranka - poslovna sposobnost - poslovna sposobnost stranke - zastopanje stranke - soglasje skrbnika za posebni primer
Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev pogodbe (prvi odstavek 41. člena OZ). Položaj, ko sklene pogodbo oseba, ki nima poslovne sposobnosti, in ko sklene pogodbo oseba, ki sicer ima poslovno sposobnost, nima pa sposobnosti razsojanja, je istovrsten. Taka pogodba sploh ne nastane oziroma je nična.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037521
ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 158, 168, 168/1, 296, 296/1, 296/2.
oprostilna sodba - nasilništvo - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - podrejen položaj - vznemirjanje - prestrašenost - prepovedana posledica - naklep - kršitev kazenskega zakona - sestavljeno kaznivo dejanje - grožnja - lahka telesna poškodba - razžalitev - predlagalni delikt - zasebna tožba
Obdolžencu se očita, da je oškodovanko najmanj dvakrat močno prijemal za roko, ji jo stiskal in zvijal, ji v maju leta 2011 in poletnih mesecih 2012 metal kamenje in ji v letu 2013 pošiljal grozilna sporočila. Kakršnakoli vsebina sporočil, ki bi omogočala presojo, ali so bila sms sporočila sploh grozilna ali ne, pa v opisu dejanja niti ni navedena.
Poleg navedenega pa se obdolžencu očita še, da je oškodovanki govoril naj bo tiho, sicer ga bo "fejst najebala", pri čemer ponovno niso navedene nobene dodatne okoliščine, v katerih naj bi bile besede izrečene, da bi sploh bilo mogoče razbrati njihov pomen. Iz takšne konkretizacije obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne izhaja prepovedana posledica spravljanja v podrejen položaj (ki mora biti zajeta v obdolženčevem naklepu). Ni namreč mogoče zaključiti, da je bila intenzivnost in vrsta uporabljene sile takšna, da bi bilo mogoče šteti, da je obdolženec oškodovanko spravljal v podrejen položaj, saj sta "zgolj" prestrašenost in vznemirjenje oškodovanke logični posledici opisanih izvršitvenih ravnanj (dvakratni močan stisk in zvijanje roke, metanje kamenja).
Glede na obrazloženo je zaključiti, da dejanje kot je opisano v prvostopnem krivdoreku, ne vsebuje konkretizacije vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1.