napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - dedna pravica - posvojitev - rojstna matična knjiga - javna listina - sporna dejanska vprašanja
Po prvem odstavku 21. člena ZD ima posvojenec do posvojitelja enako dedno pravico, kakor posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. Za odgovor na vprašanje, ali je zapustnica posvojila A. A., ne zadošča le podatek iz rojstne matične knjige. Res gre za javno listino, za katero velja domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni. Ker pa gre za izpodbojno domnevo (224. člen ZPP), odsotnost zaznamka o posvojitvi ni dokaz, na katerega bi zapuščinsko sodišče smelo opreti ugotovitev, da A. A. ni bil posvojen in da zato nima dedne pravice po zapustnici. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, mu ni mogoče odreči pravice, da v pravdi dokaže, da je bil (veljavno) posvojen.
Med udeležencema postopka ni sporno samo (pravno) vprašanje, ali je bila posvojitev veljavna, pač pa so očitno sporna dejstva, ali je do posvojitve sploh prišlo. Ker zapuščinsko sodišče ne sme reševati spornih dejanskih vprašanj, ni pomembno, če so doslej ponujeni dokazi A. A. o zatrjevani posvojitvi šibki ali celo nezadostni. O tem je pristojno odločati le pravdno sodišče.
Pravilna je presoja, da razen dejstva, da je predmetna nepremičnina dolžnikov dom, ni izpolnjen noben drug od kumulativno zahtevanih pogojev za odlog izvršbe iz četrtega odstavka 71. člena ZIZ.
opravičilo za izostanek z naroka - zamenjava pooblaščenca - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izvedba naroka v odsotnosti tožene stranke - pravni pouk v vabilu - potek glavne obravnave - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - pravilo o dokaznem bremenu - nesporna dejstva - edicijska dolžnost
Skladno s sodno prakso je stranka ob dejstvu, da je odvetnika pooblastila dva dni pred narokom, prevzela tveganje, da se novi pooblaščenec v tako kratkem času ne bo uspel (v celoti) pripraviti na narok za glavno obravnavo. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vzrok za nastalo procesno situacijo v celoti izvira iz sfere tožene stranke, pri čemer ta ni navedla nobene okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da nastale situacije ni bilo mogoče predvideti oziroma preprečiti. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno zavrnilo predlog pooblaščenca tožene stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo.
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10, 11, 11/5, 13, 13/1, 34a, 34a/7. OZ člen 395, 395/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o predlogu - spremenjene okoliščine - pravočasnost predloga - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov
Sklep o oprostitvi učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje.
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks za pravne osebe je relevantno trenutno in celotno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje, ne pa domneven vpliv poslovanja tretjih subjektov na poslovanje in prihodke taksnega zavezanca v prihodnosti.
omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - izvršba na nepremičnine
Dolžnika sta predlagala izvzem stanovanjske hiše S. iz izvršbe tako, se opravi izvršba na drugo hišo G. Navajala sta, da drugi dolžnik ni zaposlen in je brez dohodkov, ter da se drugi dolžnik in tretji dolžnik preživljata le s pokojnino tretjega dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da drugi dolžnik in tretji dolžnik nista niti trdila niti izkazala, da bi upnica lahko izterjevano terjatev s pripadki poplačala z izvršbo na hišo G. in ne s prodajo hiše S.
odškodninska odgovornost - škodni dogodek - padec po stopnicah - zavarovalni primer - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Smučanje na vodi ni zgolj običajna prostočasna aktivnost, temveč je splošno znano, da je pri smučanju na vodi potrebna večja moč rok. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, da se s to dejavnostjo ne more več ukvarjati.
Materialno procesno vodstvo v nobenem primeru ne more iti tako daleč, da bi sodišče prve stopnje toženo stranko še dodatno pozivalo, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, kar je tožena stranka opustila.
Pri opredelitvi kriterijev stopnje zmanjšanja delovne zmožnosti gre vedno za oceno (in ne natančen matematični izračun), ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe, ki vedno predstavlja celoto. Podrobnejše razčlenjevanje katera bolezen na kakšen način v kolikšnem odstotku vpliva na invalidnost, ne more prispevati k pravilnejši oceni tožničine preostale delazmožnosti.
povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - izključitev prednostne pravice do novih delnic - prednostna pravica do novih delnic
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Namen odobrenega kapitala je v tem, da družba dobi čim več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pred tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno navedlo, da uprava podrobnejše obrazložitve v danem trenutku ni mogla podati, saj gre le za možnost, da se kapital poveča.
Sodišče prve stopnje je vsebino bančne garancije o najvišjem znesku, do katerega banka garant jamči, razlagalo drugače od upnika, kar ta s pritožbo izpodbija in vztraja pri razlagi garancije, ki jo je sodišču ponudil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Čim pa je treba razlagati, koliko znaša najvišji znesek, do katerega jamči upravičenki iz garancije garant in za katere obveznosti dolžnika, sodišče ne more potrditi zatrjevane zlorabe pravic iz neodvisne bančne garancije.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - zastopanje - pooblastilo za zastopanje družbe - direktor kot fizična oseba
Za veljavno zastopanje družbe ni potrebno, da je naročilo napisano na uradnem papirju družbe in opremljeno z njenim žigom. Na veljavnost zastopanja tudi nima vpliva okoliščina, ali je naročilo družbi v korist oziroma ali je potrebovala naročeno storitev.
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 25, 25/1-1, 36, 36/1, 37, 37/1, 38, 38/3.
stvarna pristojnost - žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev s tiskom - spor o pristojnosti - spor o stvarni pristojnosti
Zasebni tožilec obdolženima I. B. in B. H. očita, da sta preko svojih posrednikov s tiskom in lepljenjem plakata na naslovu stalnega in začasnega bivališča zasebnega tožilca raznašala neresnice. Tako torej vsebina plakata ni bila namenjena širši javnosti, temveč le zasebnemu tožilcu. Ob tem tudi beseda "tiskanje" ne predstavlja sredstva javnega obveščanja, temveč pomeni le tehnični način nastanka plakata, ki bi ga naj obdolženca lepila. Vse navedeno pa ne daje podlage za pravno opredelitev po strožji kvalifikaciji iz drugega odstavka 160. člena KZ-1, za katero je upoštevaje 1. točko prvega odstavka 25. člena ZKP določena pristojnost okrožnega sodišča.
ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2, 8, 11, 12, 12/1-1, 12/1-2. ZD člen 28, 52, 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1. ZAgrS člen 4, 4/1, 4/1-1, 15, 15/4-1, 16, 16/3-4, 44, 58. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (1994) člen 2, 2/1, 2/1-12.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - članstvo v agrarni skupnosti - dodatni sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - določitev vrednosti daril - premoženjske pravice - vračanje premoženjskih pravic - skupna lastnina - solastnina - določitev deležev na premoženju - domneva enakih deležev
Uveljavljeni individualistični koncept lastnine ne omogoča vrnitve stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom, kakšna je agrarna skupnost, temveč se stvarne pravice vračajo individualno določenim subjektom, konkretno članom agrarne skupnosti kot skupna lastnina. V primeru skupne lastnine pa deleži niso določeni.
Za odločitev o dedovanju pozneje najdenega premoženja ni potreben izračun nujnih deležev in vračun vrednosti daril (glej 28. in 52. člen ZD), zato ocena vrednosti naknadno najdene zapuščine ni eno od pravno odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa (ta vrednost je bila ocenjena le z namenom odmere sodne takse).
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da gre v primeru sporne vloge za revizijo kot izredno pravno sredstvo, ustrezno presojalo njeno dopustnost in dovoljenost. Ob tem je sodišče povsem pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka vložila nedovoljeno pa tudi nepopolno revizijo, zato jo je na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
stvarna pristojnost sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - vrednost tožbenega zahtevka - ocenjena vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - seštevek vrednosti spornih predmetov - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - drugačna dejanska in pravna podlaga - ista dejanska in pravna podlaga - uveljavitev predkupne pravice - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - sklenitev kupoprodajne pogodbe - vmesni ugotovitveni zahtevek
V primeru uveljavljanja več zahtevkov v isti tožbi zoper isto toženo stranko, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Kadar imajo zahtevki v tožbi različno podlago, pa se pristojnost določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (prvi in drugi odstavek 41. člena ZPP).
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - stiki otrok s starši - izvajanje stikov - kvalitetno izvajanje stikov - največja korist otroka - aktivno ravnanje - dolžnosti staršev
Ravnanje v korist otroka vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka. Tako ravnanje mu ne nalaga le, da mora opustiti vplivanje na otroka (zavedno ali nezavedno), ki povzroča njegov odpor do stikov, dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora pri otroku odpraviti morebitni psihični odpor do stikov in vzpostaviti ustrezen pozitivni odnos do stikov. Predvsem pa ne sme med stiki, ki potekajo, posegati v skupni odnos starša, ki stike izvaja in otroka.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta - odgovornost članov organov odvisne družbe - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - dejanski koncern - koncernski privilegij - prekluzija - trditveno in dokazno breme - spoznavna stiska
Dejstva o vplivu obvladujoče družbe na odvisno družbo, (lahko da) sploh niso v spoznavnem področju odvisne družbe, ko slednja uveljavlja odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzornega sveta po 548. členu ZGD-1.
Pri obravnavanju odgovornosti organov družbe (na katerikoli pravni podlagi) se ugotavlja in presoja notranje razmerje članov uprave oziroma nadzornega sveta do družbe, ki so jo zastopali oz. nadzorovali v času izvršitve škodnega ravnanja prav ti člani. Zato odvisni družbi po prenehanju funkcijtistih, ki so izvajali in sprejemali vpliv obvladujoče družbe, niso neposredno znana konkretna dejstva in okoliščine o tem, katera obvladujoča družba (če jih je več, kot v konkretnem primeru, kapitalsko nadrejenih tožeči stranki) je in na kakšen način, s katerimi konkretnimi dejanji in ravnanji odvisno družbo pripravila do tega, da opravi zase škodljiv pravni posel. Ker gre v primeru koncernskega privilegija za možnost razbremenitve odgovornosti članov organov uprave in nadzora odvisne družbe za škodo zaradi sklenitve škodljivega posla, ni v primarnem trditvenem in dokaznem bremenu oškodovane (odvisne) družbe, da se pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti članov uprave ali nadzora nanj sklicuje. Član uprave se s sklicevanjem na 547.-548. člen ZGD-1 ne more ekskulpirati, če je pri tem kršil standard vestnega in poštenega gospodarstvenika iz 263. člena ZGD-1. Smiselno enako velja tudi za člana nadzornega sveta.
ZPP člen 433, 433/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 29, 29/2, 29/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-2.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - postopek za izdajo plačilnega naloga - naknadna kontradiktornost - stroški postopka - odmera višine stroškov in nagrade odvetniku
Za nalog za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog in slednje velja tudi za določbe o stroških postopka.