CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038057
SPZ člen 48. ZZZDR člen 59. ZPP člen 163, 163/4. OZ člen 328.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - soglasje lastnika - vlaganje v nepremičnino - pridobitev (so)lastninske pravice - obligacijski zahtevek - obogatitev - graditelj - skupno premoženje - nastanek skupnega premoženja - odločitev o stroških postopka - odločitev o glavni stvari - poseben sklep
Po 48. členu SPZ oseba, ki s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, ne pridobi lastninske pravice na nepremičnini, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil obogaten (prvi odstavek). Graditelj pridobi solastninsko pravico, če se o tem z lastnikom nepremičnine dogovorita in pridobi od njega listino, potrebno za vknjižbo (drugi odstavek).
Člen 59 ZZZDR, na katerega se sklicuje pritožnica, določa le kriterije za ugotovitev deležev vsakega od zakoncev na skupnem premoženju. Samostojne podlage za spremembo lastninske pripadnosti nepremičnine pa niso predstavljale niti druge določbe ZZZDR. Tudi pred uveljavitvijo SPZ je bila podlaga za pridobitev lastninskih upravičenj na nepremičnini v lasti sozakonca podana v določbah splošnega zakona, ki je urejal pridobitev lastninske pravice, tj. v ZTLR.
Stvarnopravni zahtevek ni utemeljen, ker tožnica ni zatrjevala potrebnih dejstev, ki bi utemeljevali njegov obstoj. Denarni zahtevek pa je bil zavrnjen iz razloga, ker je bila tožnica tista, ki je podedovala celotno zapustnikovo premoženje, ki ga je prvotni toženec imel ob smrti.
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče z odločitvijo o stroških postopka počakati do pravnomočnosti odločitve o zahtevku. Sodišče prve stopnje jo izda ob upoštevanju svoje odločitve o zahtevku (četrti odstavek 163. člena ZPP).
Toženka je bila razglašena za dedinjo, a je celotno zapustnikovo premoženje podedovala tožnica. S tem je postala tudi imetnica (prej) zapustnikove terjatve iz naslova stroškov tega postopka, zaradi združitve upnika in dolžnika pa je ta terjatev prenehala (328. člen OZ).
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - pripoznava tožbenega zahtevka - takojšen umik
Ker je toženka šele po vložitvi tožbe plačala terjatev, tožnica pa je takoj po plačilu terjatve umaknila tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženki, da plača tožnici pravdne stroške.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravica do povračila škode - izbrisani - nepremoženjska škoda - denarno zadoščenje - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - dokazovanje z izvedencem - mladoletni oškodovanec - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
O stopnji in trajanju tožnikovih duševnih bolečin zaradi izbrisa in z njim povezane izgube osebnostnih pravic se je sodišče lahko prepričalo že na podlagi tožnikove izpovedi. Kot je sam priznal, tožnik v spornem časovnem obdobju ni imel zdravstvenih težav. Doslej tudi ni zatrjeval, da bi se njegovo prestano duševno trpljenje morebiti sprevrglo v duševno motnjo. Dokaz z izvedencem tako ni bil potreben.
Kot otrok posledic izbrisa ni občutil enako kakor odrasle osebe, zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na druge tovrstne primere iz sodne prakse, v katerih so bili udeleženi polnoletni oškodovanci.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038914
ZZZDR člen 52. DZ člen 303. ZGD-1 člen 471, 480. SPZ člen 72. OZ člen 39, 40, 131, 190.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - pogodba o prenosu nepremičnin - prodaja nepremičnine - skupno premoženje - novo premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - prodaja nepremičnine gospodarski družbi - delitev skupnega premoženja - skupna lastnina zakoncev - poslovni delež zakonca v družbi - osnovni vložek - vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno - predmet skupnega premoženja - pravna podlaga tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev - prenos nepremičnin - veljavnost pogodbe - izpodbojen pravni posel - slaba vera kupca - direktor družbe - izpodbijanje dobrovernosti - odsotnost pravne podlage - odškodninska podlaga - protipravnost ravnanja - ničnost pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - odplačna pogodba - pridobitev poslovnega deleža - zmanjšanje premoženja - substanciranje navedb - opredelitev škode - pomanjkljive trditve - nesklepčnost trditev
Nekdanja zakonca niti po razvezi zakonske zveze ne smeta samostojno, torej brez soglasja drugega zakonca, razpolagati s skupnim premoženjem, pridobljenim v času njune zakonske skupnosti. Do delitve tega premoženja namreč zakonca z njim upravljata in razpolagata skupno in sporazumno (prvi odstavek 52. člena ZZZDR). Skupno premoženje preneha šele z delitvijo. Dotlej v skladu z načelom realne subrogacije velja, da so vse stvari in pravice, ki jih (nekdanja) zakonca pridobita s skupnim premoženjem, njuna skupna last.
Ko je druga toženka prenesla sporni dve parceli na prvo toženko in se je ta v zemljiški knjigi vknjižila kot njuna lastnica, je skupna lastnina tožnika in druge toženke na tem premoženju prenehala, v skupno premoženje zakoncev pa je prešlo novo pridobljeno premoženje, ki ga predstavlja poslovni delež druge toženke v družbi (prvi toženki). Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam (prvi odstavek 480. člena ZGD-1), je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev, če je bil osnovni vložek dan iz skupnega premoženja.
Družba je samostojni pravni subjekt z lastnim premoženjem (471. člen ZGD-1). Predmet skupnega premoženja zakoncev zato ne more biti lastninski delež na celotnem premoženju družbe ali na posameznih premoženjskih objektih, ki spadajo v premoženje družbe, pač pa samo udeležba v obliki poslovnega deleža (oziroma v obliki delnic).
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca (52. člen ZZZDR). Po ustaljeni sodni praksi je v nasprotnem primeru takšen posel izpodbojen, ne pa ničen. Če se drugi zakonec z razpolaganjem ni strinjal, bo lahko dosegel razveljavitev posla, če bo dokazal, da je bil tretji (pridobitelj) v slabi veri. V konfliktu interesov med dobrovernim pridobiteljem in skupnim lastnikom, ki svoje pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, mora slednji prevzeti tveganje za neprimerno ravnanje drugega člana skupnosti. Šteje se, da tretji ni v dobri veri, kadar je vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja drugega skupnega lastnika.
Znesek, na katerega meri tožnikov primarni zahtevek, ni skupno premoženje nekdanjih zakoncev. Tudi ne gre za njuno skupno terjatev.
Ugotovljena dobrovernost prve toženke (družbe), na katero je druga toženka, bivša žena tožnika, prenesla nepremičnini, ki sta bili skupna last bivših zakoncev, predstavlja oviro za zatrjevano ničnost pogodbe o prenosu nepremičnin.
Če direktor prve toženke (družbe) ni vedel, da druga toženka (bivša tožnikova žena) nima tožnikovega soglasja za razpolaganje s spornimi nepremičninami, potem toženkama ni mogoče očitati, da je bil njun skupni namen izigrati tožnika in da sta obe pri sklepanju pogodbe ravnali nemoralno.
Druga toženka - tožnikova bivša žena je resda ravnala protipravno, ko je s spornimi parcelami razpolagala brez tožnikovega soglasja. A tožnikove trditve ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o njegovem oškodovanju. Posplošeno sklicevanje, da je zaradi razpolaganja druge toženke prišlo do zmanjšanja skupnega premoženja, ne zadošča. Kot že navedeno, sta tožnik in druga toženka namesto spornih parcel pridobila poslovni delež v prvi toženki. Tožnik ne trdi, da je bil ta delež vreden manj kot parceli, ki sta predstavljali stvarni vložek v družbo.
prepozna pritožba - COVID-19 - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Zaradi obvladovanja in preprečevanja širjenja bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19) je predsednik vrhovnega sodišča 13. 3. 2020 sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, po kateri v času njihovega izvajanja procesni roki v sodnih postopkih od 16. 3. 2020 ne tečejo, z izjemo nujnih zadev, med katere sodi tudi obravnavana. Enako ureditev je ohranil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19), ki je pričel veljati 29. 3. 2020, in na njegovi podlagi izdani odredbi predsednika vrhovnega sodišča s 30. 3. 2020 in 4. 5. 2020. Obe navedeni odredbi sta sicer pri zadevah zavarovanja izmed nujnih zadev izvzeli dejanja, ki zahtevajo osebne stike izvršitelja, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih, in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Izjema se torej ni nanašala na odločanje sodišč, temveč na neposredno izvedbo dejanj, pri katerih bi lahko prišlo do širjenja okužbe.
Prvi odstavek 192. člena ZPP določa samo vrstni red odločanja o zahtevkih, ne določa pa vrstnega reda njihovega obravnavanja. To z drugimi besedami pomeni, da sodišče odloča o zahtevku zoper eventualnega toženca le, če je tožbeni zahtevek zoper prvega toženca zavrnjen, vendar pa to ne pomeni, da sodišče ne more hkrati obravnavati obeh zahtevkov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 454, 454/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka - zastopanje stranke
Pritožnica ne more uspeti niti z očitkom, da tožeče stranke ni zastopala prava oseba, saj se, tudi če bi bilo to res, po ustaljeni in enotni sodni praksi na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
ZPP člen 224, 224/4, 274.. ZUP člen 87.. ZDSS-1 člen 70.
zavrženje tožbe - fikcija vročitve - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je sam predložil Poizvednico Pošte Slovenije d. o. o., da je bilo Sporočilo o prispelem pismu dne 6. 12. 2019 puščeno v hišnem predalčniku. Isto izhaja iz same javne listine. Listina med drugim vsebuje opozorilo, da je pošiljko mogoče na pošti dvigniti vsak dan med delovnim časom, da 15-dnevni rok za prevzem pošiljke začne teči 7. 12. 2019, da bo po tem roku pisanje, v kolikor ne bo dvignjeno, puščeno v hišnem predalčniku ter podpis vročevalca. Edino pravilen je zato zaključek sodišča, da je pošiljka po pravilih o fikciji vročitve v skladu s 87. členom ZUP vročena 21. 12. 2019. Torej z iztekom 15-ega dne, ko bi jo tožnik v skladu s pravnim poukom lahko dvignil na pošti, in ne 13. 12. 2019, kot povsem nelogično ter protispisno navaja v pritožbi. To pa hkrati pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek, 20. 1. 2020 in ne 22. 1. 2020, kot zatrjuje pritožba. Dne 22. 1. 2020 priporočeno na pošto oddano tožbo, kar je po preteku 30 dnevnega roka iz 70. člena ZDSS-1, je zato lahko sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena ZPP le zavrglo, saj prepozno vložene tožbe ni dopustno obravnavati po vsebini.
Kljub temu pa pritožbeno sodišče dodaja, da iz dopis in uradnega zaznamka o zbranih obvestilih A. R., zdravnice psihiatrične bolnišnice ..., res da izhaja, da se obdolženec zdravi zaradi paranoidne shizofrenije ter da je odvisen od več psihoaktivnih snovi in da je bil v tej bolnišnici že večkrat hospitaliziran, kar pa še ni zadostna podlaga za sklepanje, da je pripor zoper obdolženca potrebno izvajati v ustreznem zdravstvenem zavodu. To bo predmet nadaljnjega kazenskega postopka, po pridobitvi že odrejenih izvedeniških mnenj s področja psihiatrije in klinične psihologije. Pritožbeno sodišče pa je prepričano, da ima obdolženi že sedaj v priporu možnost jemanja vseh predpisanih zdravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038524
ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZNP člen 37.
skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - obseg pripadajočega zemljišča - javne površine - grajeno javno dobro - elaborat - delilni načrt - pretekla raba zemljišča - pridobitev pravice uporabe - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - očitek protispisnosti
Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca ali ponovitev dokazovanja z izvedencem, glede na to, da nasprotna udeleženka z elaboratom X ni vzpostavila dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja.
Za uveljavljanje protispisnosti je treba konkretizirano navesti, iz katerega konkretnega dokumenta je sodišče prve stopnje napačno preneslo podatek, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, čemur pa pritožba brez navedbe konkretne listine, torej zgolj s sklicevanjem na vse listine sodnega spisa, ni zadostila.
ZNP-1 člen 21, 22, 57, 57/1, 58. DZ člen 185, 185/1, 243.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeleženci v postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - predlog za prijavo udeležbe - pravni interes prizadete stranke - zavrnitev predloga - pogodba o dosmrtnem preživljanju - postavitev skrbnika - korist varovanca - primernost skrbnika
Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1; posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1. Formalna udeleženca tega postopka sta predlagatelj (to je lahko ena od oseb oziroma organov iz 57. člena ZNP-1) in oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec). Zakonita udeleženca postopka sta center za socialno delo in začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je postavljen v skladu z DZ. Subjekt postopka v materialnem smislu oziroma materialni udeleženec postopka v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je le oseba, ki se jo postavlja pod skrbništvo. Vsi drugi so v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo lahko le formalni ali zakoniti udeleženci postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038154
OZ člen 247, 619, 625, 625/3, 637, 638, 639, 639/2, 640. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba - predmet pogodbe - končni rezultat - pomanjkljivosti - odgovornost za napake - znižanje plačila - uveljavljanje napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - pojasnilna dolžnost podjemnika - izpolnitev pogodbene obveznosti - neuporabno delo - trditveno in dokazno breme - odstop od pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - procesni pobot - pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - obrazloženost odločbe
Čeprav tožena stranka po eni strani trdi, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbene obveznosti, po drugi strani priznava, da je končno poročilo od tožeče stranke prejela. Njene trditve je zato treba razumeti v smislu 638. člena OZ. Tožena stranka nosi trditveno in dokazno breme ne le o tem, da je imelo opravljeno delo napake, ampak tudi, da so bile te tako hude, da je delo neuporabno.
evropski nalog za izvršbo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - tuja sodna odločba
Upniku se je pripetila očitna pisna napaka pri sestavi predloga za izvršbo in to ne pomeni, da odločba občinskega sodišča ne obstaja, da ta ni bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo s potrdilom istega sodišča in da po tej listini dolžnik ni dolžan upniku plačati izterjevanega zneska.
ZP-1 člen 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
odmera sankcije pod mejo - posebne olajševalne okoliščine - specialni povratnik - globa za prekršek - prepoved reformatio in peius - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odmera sankcije - glavna in stranska sankcija - finančna stiska
Predlagatelj postopka o prekršku, ki je na kraju kršitve obdolženemu zasegel osebni avtomobil, je v obdolžilnem predlogu prvostopenjskemu sodišču predlagal odvzem osebnega avtomobila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, vendar pa prvostopenjsko sodišče predlagane stranske sankcije ni izreklo in je v izreku sodbe navedlo, da je bil zaseženi osebni avtomobil vrnjen lastnici. Obrazložitev prvostopenjske sodbe bi zato morala vsebovati razloge, zakaj sodišče predlagane stranske sankcije odvzema predmetov ni izreklo, česar pa ne vsebuje. Obrazložitev prvostopenjske sodbe zato v zvezi s tem nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, v kar pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni posegalo, saj bi s tem ravnalo v škodo obdolženega oziroma bi kršilo načelo prepovedi reformatio in peius.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 212.
obveznost plačila sodne takse - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditvena in dokazna podlaga predloga za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse
Taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, zato je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 ne izključuje odloga oziroma obročnega plačila sodne takse do 44,00 EUR.
izredna denarna socialna pomoč - pogrebni stroški - materialni prekluzivni rok
Prvostopno sodišče je pravilno presodilo, da je za začetek teka enoletnega roka za vložitev vloge izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba pri Centru za socialno delo, skladno s četrtim odstavkom 34.b člena ZSVarPre pomembno dejstvo datuma smrti umrlega. Za začetek teka roka za vložitev zahteve tako ni relevantno ali se je vodil kakšen zapuščinski postopek oziroma katerekoli druge okoliščine, ki so vplivale, da tožeča stranka ni pri pristojnem Centru za socialno delo pravočasno vložila vloge. Tudi očitno morebitno nepravilno postopanje tretjih, ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb, pri pristojnem Centru za socialno delo vloži vlogo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Zamuda upravičenca enoletnega roka od dneva datuma smrti pomeni prenehanje pravice same.
ZFPPIPP člen 267, 267/1, 267/2, 267/3, 267/4, 267/6. ZS člen 83, 83/3, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1.
stečajni postopek - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - izjava o uresničitvi odstopne pravice - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - prodaja nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev soglasja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Zaradi zmotnega stališča, da upravitelj potrebuje predhodno soglasje, sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni ugotovilo nobenih dejstev, ki so potrebna za presojo, ali je upravitelj podal odstopno izjavo drugi pogodbeni stranki in ali jo je podal pravočasno. Posledično sodišče prve stopnje pri izdaji soglasja k odstopni izjavi ni presojalo, ali odstopna izjava drugi pogodbeni stranki pravno učinkuje.
Ker stečajni upravitelj v zahtevi ni navedel, kdaj je posredoval drugi pogodbeni stranki izjavo o odstopu od sporne pogodbe, bi ga moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o zahtevi za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice zato še pozvati, da izkaže, da je izjavo o odstopu od pogodbe posredoval drugi pogodbeni stranki pogodbe, od katere je odstopil. Le v takem primeru bi imelo sodišče prve stopnje tudi možnost presoje pravočasnosti izjave, česar pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni storilo.
Ključno, na kar pritožnica opozarja v pritožbi je, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da z odstopom od sporne pogodbe ne bo oblikovana splošna stečajna masa za poplačilo navadnih upnikov, pač pa le posebna stečajna masa. Na podlagi navedene ugotovitve pa po stališču pritožnice izhaja le, da se bo hipotekarni upnik iz zastavljene nepremičnine namesto v izvršilnem postopku poplačal v stečajnem postopku.
Takemu stališču pritožbeno sodišče pritrjuje, saj niti iz zahteve upravitelja niti iz razlogov sodišča prve stopnje kaj drugega ne izhaja.
Edini upnik, ki bo imel lahko korist z vrnitvijo nepremičnine v stečajno maso, je upnik B., d. d., ki bo s tem postal ločitveni upnik in se bo tudi poplačal iz posebne stečajne mase v stečajnem postopku.
Ker se ima navedeni upnik možnost poplačati tudi v izvršilnem postopku, pomeni, da zgolj zaradi njegove pravice, da se poplača tudi v stečajnem postopku, namen odstopa od prodajne pogodbe še ne bo dosežen. Zaključek o ugodnejših pogojih poplačila terjatev upnikov bi moral temeljiti na prognozi finančnih učinkov unovčenja posebne stečajne mase in na prognozi, koliko bi iz te in druge splošne stečajne mase, če ta obstoji, zaradi tega dobili navadni upniki več kot v primeru, če bi tudi terjatev upnika B., d. d., poplačala v celoti le iz splošne stečajne mase. Ker pa zahteva temelji le na izhodišču, da se nepremičnina pridobi zato, da se bo prodala v stečajnem (ne pa v izvršilnem) postopku in da se bo prodaja nepremičnine v stečajnem postopku lahko začela takoj (torej prej kot v izvršilnem postopku), kar pa za presojo ugodnejših pogojev plačila ni edino odločilno, je ob odsotnosti drugih potrebnih podatkov po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zmotno sklepalo, da bodo že s tem doseženi ugodnejši pogoji za plačilo (vseh) upnikov stečajnega dolžnika.
povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - izključitev prednostne pravice do novih delnic - prednostna pravica do novih delnic
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Namen odobrenega kapitala je v tem, da družba dobi čim več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pred tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno navedlo, da uprava podrobnejše obrazložitve v danem trenutku ni mogla podati, saj gre le za možnost, da se kapital poveča.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZGD-1 člen 230.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - likvidna sredstva - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - bilančni dobiček - računovodski izkazi - pomanjkljiva trditvena podlaga
Vprašanje obstoja likvidnostnih sredstev na računu ni edino merilo, ki bi bilo pravno pomembno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
Neutemeljena je trditev tožeče stranke v pritožbi, da gre pri bilančnem dobičku le za računovodsko kategorijo in ne „realen denar“. Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Uporabo čistega dobička in bilančnega dobička opredeljuje 230. člen Zakona o gospodarski družbah. Zakaj torej svojega prostega kapitala ne more uporabiti za izpolnitev svojih obveznosti, pa tožeča stranka ne navede.